Mediji o malih delničarjih

Medij: Delo  Avtorji: STA (G.R.)  Teme:  Telekom Slovenije, mali delničarji Datum: Sobota , 19. junij 2021 Stran: 17

Delničarjem Telekoma 4,50 evra bruto dividende na delnico Skupščina Delničarji so zapolnil vrzeli v nadzornem svetu družbe Delničarji Telekoma Slovenije bodo za lani prejeli 4,50 evra bruto dividende na delnico, je včeraj sklenila skupščina družbe. Delničarji so s tem podprli nasprotni predlog SDH, vodstvo družbe je sicer predlagalo izplačilo štirih evrov bruto na delnico. Skupščina je izvolila tudi dva nova člana nadzornega sveta, Karlo Pinter in Jurija Toplaka.

Delničarji so sklenili, da se bo od bilančnega dobička za leto 2020 v višini slabih 35 milijonov evrov za izplačilo dividend namenilo 29,3 milijona evrov, preostanek pa se bo prenesel v prihodnje leto. Lani je dividenda znašala 3,50 evra bruto na delnico. V SDH, ki ima v Telekomu 4,25-odstotni lastniški delež, upravlja pa tudi 62,54-odstotni delež države, so višjo dividendo utemeljili z navedbo, da je finančno stanje družbe stabilno, izplačilo dividend pa omogoča nemoteno poslovanje in razvoj družbe. Nasprotni predlog v zvezi z dividendo je podalo tudi društvo Mali delničarji Slovenije, ki je predlagalo pet evrov bruto dividende.

Kadrovske zadeve

Skupščina Telekoma je odločala tudi o dveh članih oziroma članicah nadzornega sveta. Sedemindvajsetega aprila je namreč mandat potekel nadzornicama Barbari Kurner Čad in Barbari Gorjup. Tudi v tem primeru so delničarji prikimali nasprotnemu predlogu SDH, da se za nadzornico imenuje Karlo Pinter, sicer generalno direktorico direktorata za notranji trg na gospodarskem ministrstvu. Nadzorni svet Telekoma Slovenije je medtem predlagal, da skupščina še en mandat podeli nadzornici Kurner Čadovi. V skladu s predlogom nadzornega sveta, ki so ga delničarji potrdili, pa bo novi nadzornik Telekoma tudi Jurij Toplak. Ne nazadnje je skupščina odločala tudi o pooblastilu upravi za pridobivanje lastnih delnic. Medtem ko sta uprava in nadzorni svet predlagala, da se upravo pooblasti za pridobivanje lastnih delnic do višine deset odstotkov osnovnega kapitala, so delničarji v skladu z nasprotnim predlogom SDH sklenili, da skupni delež vseh pridobljenih lastnih delnic ne sme preseči pet odstotkov osnovnega kapitala. Prav tako se po predlogu SDH veljavnost pooblastila skrajša s 36 na 12 mesecev.

Kako posluje Telekom

Predsednik uprave družbe Cvetko Sršen je glede poslovanja poudaril, da je skupina Telekom Slovenije finančno stabilna. Spomnil je na vplive pandemije covida-19, o lanskem letu je dejal, da je bilo »leto izrednih okoliščin«. Med drugim je opozoril na komercialno lansiranje omrežja 5G, širjenje optičnega omrežja, na katero je priključenih več kot 400.000 gospodinjstev, ter nemoteno zagotavljanje telekomunikacijskih storitev in kibernetske varnosti v obdobju izjemno povečanih obremenitev omrežja.

Dotaknil se je tudi postopka prodaje družbe TS Media, ki se je maja končal brez izbire kupca. Kot je pojasnil, informacij o tem, koliko ponudb in v kakšni višini je Telekom Slovenije za to družbo dobil, ne more razkriti, saj so poslovna skrivnost. »TS Media ima tržni potencial in naredili bomo vse, da ga uresničimo,« je poudaril Sršen.

Medij: Dnevnik Avtor: Vanja Tekavec tema: mali delničarji, dividende Datum: Četrtek, 13. maja 2021 Vir: TUKAJ

Vse kaže, da bodo kandidati za nove nadzornike Luke Koper znani šele »tik pred zdajci«, torej tik pred junijsko skupščino koprske skupine. Tako je sklepati iz današnjega sklica skupščine Luke Koper, na katerega uprava Dimitrija Zadela in nadzorni svet na veliko presenečenje nista uvrstila predloga o imenovanju novih nadzornikov koprske skupine. Kot smo že poročali, je med kandidati za nove nadzornike tudi dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS Franci Matoz.

V Luki Koper prvega julija letos potečejo mandati petim od šestih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu. To so aktualni predsednik NS Uroš Ilič, namestnik predsednika Lipolt Andraž in člani Rado Antolovič, Jelenc Milan in Barbara Nose. Zadnji čas, da lastniki imenujejo nove nadzornike, je zato prihajajoča junijska skupščina družbe. Ta je sklicana za 29. junija, je razvidno iz današnje objave sklica skupščine na Ajpesu. Torej le nekaj dni predtem, ko aktualnim predstavnikom kapitala v NS potečejo mandati.

Zakaj uprava Dimitrija Zadela na skupščino ni uvrstila kandidatov za nadzornike?

Čeprav se z volilnim predlogom za nove nadzornike milo rečeno mudi, pa uprava Dimitrija Zadela in NS pod taktirko Uroša Iliča na dnevni red skupščine nista uvrstila kandidatov za nove nadzornike. Kot so v luki pojasnili v dodatni obrazložitvi na Ajpesu, so se zato odločili iz dveh razlogov; prvi je, da nominacijski postopek za nove nadzornike v času sklica skupščine še ni končan, hkrati pa s sklicem skupščine ni bilo mogoče odlašati zaradi poravnave v zadevi TTI, je zapisano v obrazložitvi.

Spomnimo: Luka je leta 2009 pod vodstvom Roberta Časarja kupila desetodstotni delež v slovaškem holdingu TTI. Zanj je odštela 25,8 milijona evrov, po razrešitvi Časarjeve ekipe pa je izredna revizija ta posel uvrstila med sporne, češ da so za delež odšteli veliko preveč. Uprava Luke pod vodstvom Gregorja Veselka je na tej podlagi vložila odškodninsko tožbo proti nekdanji upravi in nadzornikom, od slednjih je zahtevala 19 milijonov evrov. Kot kaže, je zdaj Luka Koper z nekdanjimi nadzorniki dosegla poravnavo, o kateri bodo odločali tudi na junijski skupščini. Natančneje; uprava Luke Koper prosi delničarje za soglasje, da z nekdanjimi osmimi nadzorniki družbe sklene poravnavo. Po tem predlogu bodo Marjan Bezjak, Orjana Ban, Boris Bradač, Olga Franca, Metod Mezek, Nebojša Topić, Marko Valentinčič in Bojan Zadel plačali Luki Koper slabih 250.000 evrov.

Kdo so kandidati za nove nadzornike?

Kot pravijo poznavalci, so primeri, da volilni predlog ni uvrščen na dnevni red skupščine, v zgodovini slovenskega korporativnega upravljanja zelo redki. Nekateri se zato sprašujejo tudi, ali sta uprava in nadzorni svet s tem vrgla žogico državi, naj se ne skriva za kandidati, s katerimi želi vladajoča koalicija Janeza Janše prevetriti nadzorni svet družbe. Kot smo že poročali, je kandidate zanje predlagala tudi SDS. Med kandidati za nadzornike so: dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS Franci Matoz, pomočnik poslovodstva Pošte Slovenija in član SDS Martin Mlakar, nekdanja Kučanova sekretarka Nevenka Črešnar Pergar, nekdanji predsednik uprave Vzajemne Boštjan Aver, dolgoletna partnerica in vodja področja poslovnega svetovanja v revizijski družbi KPMG Slovenija Nevenka Kržan, podpredsednik sveta SMC Andrej Valentinčič in Božidar Godnjavec. Valentinčič je vodja trženja v Kleti Brda in ga je vlada lani imenovala v nadzorni svet Elesa. Slednjega sicer vodi predsednik uprave SDH Janez Žlak, ki sodi v krog stranke SDS. Godnjavca pa je vlada decembra lani imenovala v upravni odbor zavoda za blagovne rezerve.

Bosta 29. 6. dve skupščini Luke Koper?

Čeprav uprava in nadzorni svet predloga kandidatov za nove nadzornike koprskega pristanišča nista uvrstila na dnevni red skupščine, pa to ne pomeni, da delničarji o tem ne bodo glasovali. Vsak delničar, ki ima več kot petino kapitala družbe, ima namreč možnost zahtevati razširitev dnevnega reda skupščine s točko o imenovanju novih nadzornikov in jih tudi predlagati. Ker je država večinski lastnik Luke, bo daleč največjo težo pri glasovanju imel Slovenski državni holding (SDH), ki ga vodi Janez Žlak. SDH pa ima pomembno vlogo tudi pri iskanju novih nadzornikov koprskega pristanišča, o čemer smo v Dnevniku že poročali. Kar nekaj od prej omenjenih kandidatov je namreč za Dnevnik potrdilo, da so bili h kandidaturi pozvani s strani SDH.

Po drugem scenariju, ki sta ga predvidela uprava in nadzorni svet Luke Koper pa bosta 29. junija potekali dve skupščini Luke Koper, je še razvidno iz objave na Ajpesu. Uprava in nadzorni svet Luke Koper sta v sklicu skupščine namreč napovedala tudi, da bo Luka Koper takoj po zaključku nominacijskega postopka sklicala še en skupščino, ki bo volilna in bo potekala na isti dan, torej 29. junija, in sicer neposredno po prvi skupščini.

Medij: Dnevnik Avtor: Vanja Tekavec tema: Jub, mali delničarji, ZGD-1 Datum: Petek, 30. april 2021 Vir: TUKAJ

Prodaja Juba, najstarejšega slovenskega proizvajalca zidnih barv, se je začela, smo izvedeli neuradno. Po mnenju poznavalcev se bo v boju za Jub pomerilo več snubcev, transakcija pa bi lahko presegla 100 milijonov evrov.

Poleg ameriške multinacionalke PPG, ki je že pred dvema letoma potrkala na vrata Jubovih delničarjev, bi v boj za nakup Juba lahko vstopilo več večjih oziroma manjših igralcev iz premazniškega sveta, tako iz Evrope kot iz drugih delov sveta, ugibajo bolje obveščeni. Med potencialnimi interesenti se omenjata japonski premaznik Nippon Paint in avstrijski proizvajalec ometov STO, morda se bo v boj za nakup vključil tudi nizozemski proizvajalec barv in premazov Akzo Nobel.

»Vsekakor lahko v igri za prevzem pričakujemo več kot dva tekmeca,« nam je povedalo več poznavalcev. Ameriški PPG, največji svetovni proizvajalec avtomobilskih lakov, se je pred leti sicer že neuspešno potegoval za nakup domžalskega Heliosa, ki je od leta 2016 v rokah japonske multinacionalke Kansai Paint.

Prodajalci že tipajo teren pri potencialnih snubcih

Prodajni postopek za Jub je po naših informacijah stekel že pred nekaj tedni. Prvi korak je bilo vabilo potencialnim investitorjem k sodelovanju v prodajnem postopku (t.i. prodajni teaser), s katerim so prodajalci oziroma v njihovem imenu NLB kot finančni svetovalec preverili interes pri morebitnih snubcih. Zdaj sledi drugi korak – tistim potencialnim interesentom, ki se bodo odzvali na »teaser«, bodo prodajalci poslali informacijski memorandum s podrobnejšimi podatki o poslovanju družbe. To naj bi se zgodilo kmalu, smo izvedeli. V tretji fazi finančni svetovalec običajno pozove snubce k oddaji nezavezujočih ponudb. Ta faza bi bila v primeru Juba lahko končana do konca prvega polletja, menijo naši viri.

V Jubu začetka prodajnega postopka ne komentirajo, slišati pa je, da naj bi si želeli strateškega kupca, ki bo obdržal tovarno in njenih skoraj 800 zaposlenih. Glavno besedo pri prodaji bodo imeli seveda delničarji Juba. Glavni, več kot 87-odstotni lastnik Juba, je družba pooblaščenka DP Jub, v kateri so večinoma vodilni in zaposleni v Jubu. Med pomembnejšimi lastniki sta tudi zakonca Štefan in Zlatka Hoyer. Štefan Hoyer je dolgoletni predsednik uprave Juba, ki je leta 2012 prepustil krmilo družbe svojemu nasledniku Sašu Kokalju.

Lastniki Juba so se za prodajo odločili pred slabima dvema letoma, takrat so podpisali tudi delničarski sporazum o skupni prodaji družbe. Po naših neuradnih informacijah, ki jih pri upravi družbe nismo mogli preveriti, so v delničarskem sporazumu med drugimi pogoji menda določili tudi najnižjo ceno, pod katero delnic ne nameravajo prodajati. Neuradno pa je slišati, da bo prevzem Juba, če bo do njega prišlo, brez dvoma eden večjih v letošnjem letu. Po mnenju poznavalcev bi se prevzemna cena lahko gibala vse tja do sto milijonov evrov.

Jub naj bi bil za potencialne prevzemnike zanimiva tarča predvsem zaradi močnega deleža na trgu nekdanje Jugoslavije, slišati je, da je dobro posloval tudi v času epidemije covida-19.

Medij: DELO Avtor: Maja Grgič tema: mali delničarji, dividende Datum: Petek, 23. april 2021 Stran: 10

Skupščina družbe Očitki o osem milijonskem oškodovanju - Na delnico 22 evrov bruto dividende

Uprava Petrola je zoper prejšnjo upravo družbe pod vodstvom Tomaža Berločnika včeraj na pristojno sodišče vložila odškodninske tožbe. Očita ji oškodovanje družbe v višini osmih milijonov evrov. Berločnik oškodovanje zanika, kar bodo po njegovih besedah dokazali tudi na sodišču.

Delničarje je o vloženi tožbi na skupščini včeraj obvestila predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič. Skupščina je namreč decembra lani upravi naložila, naj izvede nadaljnje aktivnosti glede posebne revizije poslov nekdanje uprave, v kateri sta poleg Berločnika sedela še Igor Stebernak in Rok Vodnik. Revizija je namreč ugotovila osem spornih poslov nekdanje uprave. Drobne Popovičeva je povedala, da so strokovnjaki pri štirih ugotovili smotrnost za vložitev odškodninskih tožb, saj so izračunali za osem milijonov evrov škode, za katero solidarno odgovarjajo vsi trije člani nekdanje uprave. Gre za posle pri ustanovitvi in dokapitalizaciji družb Mbills in Abciti ter izgradnjo nekaterih bencinskih servisov v Srbiji in BiH. Na to se je odzval Tomaž Berločnik, ki je dejal, da so vse projekte vodili skrbno in strokovno, kar so potrdili tudi revizorji, ki niso zahtevali nobenih popravkov vrednosti. Opozoril je, da jih odvetniška pisarna glede poslov ni ne poklicala ne nič vprašala. »Očitno se je iskalo dlako v jajcu, glede na to, da smo družbo pustili v odličnem stanju,« je dodal. Da ni bilo nič narobe, bodo po njegovih besedah dokazali na sodišču. Glede stroškov postopka je Drobne Popovičeva pojasnila, da je sama revizija stala okoli 200.000 evrov, od tega družbo 127.000 evrov. Odvetniške stroške so ocenili na slabih 70.000 evrov, pri tem pa je treba računati še 6000 evrov sodne takse in 20.000 evrov za morebitne izvedence. Družba ima sicer sklenjeno zavarovanje za odškodninsko odgovornost menedžerjev.

Enaka dividenda kot lani

Petrol bo po sklepu skupščine delničarjem razdelil večino oziroma 45,2 milijona evrov lanskega bilančnega dobička, kar znese 22 evrov bruto na delnico, so na skupščini sklenili lastniki družbe. Gre za enako višino dividende kot lani. Drobne Popovičeva je lastnikom povedala, da je družba v pandemiji poslovala bolje, kot je bilo predvideno. Po njenih besedah jim je z diverzifikacijo in optimizacijo poslovanja uspelo omiliti negativne posledice zdravstvene krize. Družba je lani ustvarila 3,1 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 30 odstotkov manj kot leto prej. Toliko nižji je bil tudi čisti dobiček, ki je dosegel 72 milijonov evrov. Razmerje med neto dolgom in dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je bilo dva. Za letos Petrol ostaja pri ambicioznem načrtu, da bo dosegel 104 milijone evrov čistega dobička. Vendar je Drobne Popovičeva opozorila, da še vedno ostaja velika negotovost glede obvladovanja pandemije, če ne bo ustrezne precepljenosti in odprave omejitev za omejevanje širjenja virusa. Če to ne bo izpolnjeno, bodo letošnje poslovne načrte prevetrili. Predstavila je tudi novo strategijo družbe do leta 2025, ki predvideva, da se bo EBITDA povzpel na 336 milijonov evrov, čisti dobiček na 180 milijonov evrov, razmerje med neto dolgom in EBTDA naj ne bi padlo pod ena. Naložbe naj bi dosegle 698 milijonov evrov.

Zadovoljni delničarji

»Izredno sem zadovoljen s tem, kar je Petrol naredil v letu 2020. S tem izkazom moramo biti zadovoljni,« je dejal eden večjih delničarjev družbe Dari Južna, ki je bil še decembra kritičen do previsokih stroškov družbe. Južna verjame, da bo tudi načrt za letos dosežen.