Mediji o malih delničarjih

Fortenova v roke Madžarov, kaj to pomeni za Mercator?

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš Teme:  mali delničarji, Mercator Datum: Sobota, 19. marec 2022 Stran: 3

Kot kaže, so gospodarske sankcije zoper Rusijo pospešile prodajo 40-odstotnega deleža ruske Sberbank v Skupini Fortenova, katere član je od maja lani tudi Mercator. Sberbank, ki ni izključena iz sistema Swift kot denimo ruska VTB, ki ima v Fortenovi 7-odstotni delež, naj bi bila tik pred dogovorom o prodaji madžarsko-ameriškemu investicijskemu skladu Indotek Group, je objavil hrvaški Jutarnji list. Kupnina je seveda še skrivnost, a kljub hitrosti naj ne bi šlo za prodajo v sili ("fire šale"). Posel sicer še ni sklenjen, dogovor pa pričakujejo v kratkem. V Fortenovi so potrdili, da se je 'začel postopek skrbnega pregleda, povezan z možno prodajo deleža v koncernu", dodatnih podrobnosti pa še niso želeli razkriti.

Investicijski sklad Indotek Group, ki upravlja okoli tri milijarde evrov kapitala, je v lasti enega najbogatejših Madžarov, Daniela Jellineka, in delno tudi ameriškega kapitala, ukvarja se z nepremičninami in ima sedež v Budimpešti. Upravlja več trgovskih centrov in zaposluje 380 ljudi ter deluje na Madžarskem, v Romuniji, Španiji, Italiji, na Poljskem, v Grčiji in na Hrvaškem. Po poročanju Jutarnjega lista naj bi bil Indotek Group tudi blizu dogovora s francosko trgovsko verigo Auchan, ki ima v svojem portfelju več trgovskih znamk, med bolj znanimi so Decathlon, Orsay in Pimkie. In prav ta povezava daje nakupu deleža, po katerem bo Indotek Group največji posamični delničar, bolj strateški pomen.

V Mercatorju, ki ga vodi Tomislav Čizmič, pozdravljajo lastniško konsolidacijo: "Prepričani smo, da se bosta s tem nadalje krepila stabilnost in razvoj Mercatorja, s tem pa seveda tudi slovenski in regionalni dobavitelji.

Lastniška konsolidacija je bila pričakovana, saj smo si tudi v Mercatorju želeli strateškega lastnika, ki bo svoj razvoj vezal na Izidor Krivec, direktor in solastnik Celjskih mesnin, ki je do prehoda Mercatorja pod Fortenovo zastopal slovenske dobavitelje, pa meni, da je na prvi pogled bolj strateški lastnik primernejša izbira od ruske banke, ki je v Fortenovo vstopila s konverzijo terjatev do bankrotiranega Agrokorja.

Mercator lahko iztisne male delničarje

Več...

Petrol v delitev delnic

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik  Teme:  Petrol, mali delničarji Datum: Sobota, 19. marec 2022 Stran: 18

Petrol v delitev delnic Letno poročilo Lanski dobiček višji za 72 odstotkov Petrol bo delničarjem na aprilski skupščini predlagal izplačilo 30 evrov dividende na delnico. Za dividende bo tako porabil 60 odstotkov lanskega dobička. Ob tem pa predlaga še razdelitev delnic. Vsak delničar družbe bo za eno delno delnico prejel 20 novih, je razvidno iz sklica skupščin.

 

Naftni trgovec je lani ustvaril 119 milijonov evrov čistega dobička, kar je 73 odstotkov več kot leto pred tem. Rast dobička je pričakovana, saj je družbi ob izbruhu epidemije v prvi polovici leta 2020 močno upadla prodaja izdelkov. Prihodki od prodaje so se lani povečali za 61 odstotkov in dosegli 4,96 milijarde evrov. Na rast so močno vplivale predvsem višje cene energentov. Kosmate prodajne marže (razlika med prihodki od prodaje in nabavno vrednostjo prodanega blaga) so se lani zvišale za 27 odstotkov in dosegle 543 milijonov evrov. Po oceni družbe vojna v Rusiji nima večjega vpliva na poslovanje trgovca.

 

Petrol je že pred nekaj dnevi razkril, da iz Rusije uvaža manj kot sedem odstotkov dizelskega goriva in kurilnega olja, bencina pa od tam ne nabavlja. Nabavno je na Rusijo vezan še Geoplin, kjer pa dobave za zdaj potekajo nemoteno. Bolj bi lahko na njegovo letošnje poslovanje vplivale omejitve cen, poleg Slovenije je cene pogonskih goriv že lani omejila Hrvaška, medtem ko Bosna in Hercegovina ter Črna gora regulirata cene. Količinska prodaja proizvodov iz nafte se je lani povečala za štiri odstotke in dosegla 3,1 milijona evrov.

 

Več...

Nizki računi za elektriko. Bomo razliko morali doplačati kasneje?

Medij: Žurnal24  Avtorji: Janez Zalaznik Teme:  EDP, mali delničarji Datum: Četrtek, 17. marec 2022

Pa smo izvedeli, koliko v resnici stane elektrika.

Prejšnji mesec smo morali plačati sto evrov elektrike, ta mesec pa le 35 evrov, nas je opozoril bralec. Februarja so imeli zaradi krajšega meseca in počitnic sicer nekaj nižjo porabo kot januarja, a višjo kot septembra, ko je bil račun za elektriko približno 75 evrov. Pri enem sodelavcu se je račun za elektriko v hiši znižal s 117 na 43 evrov, pri drugem, ki živi v stanovanju, pa z 42 na 18 evrov.

Nižji računi so posledica zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. Z njim so vlada in poslanci za tri mesece ukinili plačevanje obračunske moči, omrežnin in dodatkov za podporo proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.

Povedano bolj bo po domače, na računu je ostala samo elektrika, ki je le približno tretjina mesečnega računa za elektriko. O tem smo že večkrat poročali, a je tokrat to precej bolj jasno.

 

Še dva izjemno nizka računa, potem pa morda poračun za nazaj

Zakon velja od 1. februarja do 30. aprila, kar pomeni, da boste dobili še dva izjemno nizka računa, zadnjega v začetku maja za april.

Ni sicer povsem izključeno, da boste morali razliko vračati. Društvo Mali delničarji Slovenije je namreč vložilo zahtevo za presojo ustavnosti zakona. V podjetjih, ki skrbijo za distribucijsko omrežje (Elektro Ljubljana, Maribor, Celje, Primorska in Gorenjska) imajo namreč mali delničarji petino delnic, vlada pa je tem podjetjem z zakonom odvzela trimesečne prihodke iz omrežnin. Mali delničarji menijo, da je vlada s tem neupravičeno posegla v njihovo lastninsko pravico.

"Če ustavno sodišče zakon razveljavi, odpade podlaga za nezaračunavanje omrežnin in dodatkov. To je pravni vidik, kako bi se to rešilo, pa je politično vprašanje, to ni moje področje, a gotovo najmanj zaželen način je poračun na računih za elektriko v prihodnjih letih, možno je te neplačane omrežnine in prispevke poravnati iz proračuna ali iz sklada za okrevanje po covidu," nam je povedal odvetnik Aleš Kaluža, ki je v imenu društva malih delničarjev vložil ustavno presojo. Na vprašanje, kako ocenjuje možnost uspeha pa je dejal, da ustavne presoje ne bi vlagali, če ne bi ocenili, da z njo nimajo možnosti uspeha. 

 

Podjetja ostala brez trimesečnih prihodkov

Brez trimesečnih prihodkov od priključne moči in omrežnin bodo ostali Eles ter zgoraj omenjena elektrodistribucijska podjetja. Samo za Eles to letos pomeni med 23 in 24 milijonov evrov manj prihodkov, skupaj za vse operaterje pa več kot sto milijonov evrov.

Nekateri opozarjajo, da je ukrep prekomeren. Če bi namreč želeli omiliti posledice visokih cen elektrike, bi bilo dovolj, da bi imeli enak račun kot pred podražitvami, ne pa pol ali celo dve tretjini nižji.

Več...

V Krki dolgoročnih posledic ne vidijo

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, Krka  Datum: Sreda, 17. marec 2022 Stran: 10

V Krki za zdaj še ne znajo zanesljivo oceniti vpliva trenutnih razmer v Rusiji in Ukrajini na poslovanje v letu 2022, a kot zagotavljajo, imajo močno kapitalsko strukturo, ustvarjajo robusten denarni tok iz poslovanja in so brez finančnega dolga. Zato uspešno poslovanje na daljši rok ni ogroženo, piše v nerevidiranih izkazih za lani.

Krka je nerevidirane konsolidirane računovodske izkaze matične družbe in celotne skupine za leto 2021 objavila včeraj, potem ko se je v sredo z njimi seznanil nadzorni svet. Tako kot že v konec januarja objavljenih predhodnih rezultatih tudi v njih piše, da je skupina Krka lani ustvarila 1,57 milijarde evrov prihodkov, kar je dva odstotka več kot v letu 2020. Čisti dobiček je bil še nekaj višji, in sicer je znašal 308,2 milijona evrov, kar je sedem odstotkov več kot leto prej.

Na Krkin poslovni rezultat v letu 2021 sedanje razmere v obeh državah ne vplivajo, so ob tem poudarili v novomeškem farmacevtu. Vpliva na poslovanja v letu 2022 in morebitnih dolgoročnih posledic pa glede na hitre spremembe in njihovo nepredvidljivost ni mogoče zanesljivo oceniti.

Krka poslovne aktivnosti v Ukrajini in Rusiji izvaja prek treh odvisnih družb in obvladujoče družbe Krka Novo mesto. Sedež odvisne družbe TOV Krka Ukrajina, ki se ukvarja samo s trženjem in nima proizvodnih aktivnosti, je v Kijevu. Sedež družbe OOO Krka-Rus, ki se ukvarja s proizvodnjo zdravil, je v mestu Istra v bližini Moskve, glavni prostori marketinško-prodajne družbe OOO Krka Farma so v Moskvi.

Rusija je Krkin največji posamični trg, kjer je skupina lani ustvarila 333 milijonov evrov prodaje, kar je 21,3 odstotka celotne njene prodaje. V Ukrajini, ki je bila v letu 2021 tretji največji trg, pa je Krka lani prodala za 96 milijonov evrov farmacevtskih izdelkov, kar predstavlja 6,2 odstotka celotne prodaje skupine.

Več...

Vložena pobuda za ustavno presojo trimesečne zamrznitve plačevanja omrežnin

Medij: MMC RTV SLO, STA Avtorji: STA, Al. Ma. Teme:  Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022 ob 13:48

MDS: Vlada naj denar vzame drugje

Društvo malih delničarjev je vložilo pobudo za oceno ustavnosti zamrznitve plačevanja omrežnin. Predlagalo je začasno zadržanje ukrepa. Gre tudi za vprašanje vpliva ukrepa na elektrodistributerje.

Poslanci potrdili ukrepe za omilitev posledic visokih cen energentov. MDS za ustavno presojo.

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje

Eden od ukrepov februarja sprejetega in v soboto uveljavljenega zakona je, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami – uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.

MDS: Stroški elektrodistribucijskih podjetij se ne znižujejo

Kot poudarjajo v MDS-ju, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.

Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.

Sporni pravni vidiki ukrepa

Nekdo mora omrežje vzdrževati in vanj tudi vlagati. Foto: BoBo

Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU-ju, in arbitrarno, saj agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča.

Poudarjajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep čezmeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne naložbe v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.

Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovem mnenju upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj naložb v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS-ju, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij

Vrtovec o energetski pomoči: "Tri mesece izpada omrežnine ne bo ohromilo sistema"

MDS: Vlada naj denar vzame drugje

V društvu svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo naložb, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.

Sicer predlagajo, da vlada sredstva za to začasno znižanje računov za elektriko zagotovi iz drugih virov, bodisi iz instrumenta EU-ja za okrevanje po koronski krizi, bodisi iz nerazporejenega dela državnega proračuna, ali pa iz podnebnega sklada.

 

Več...

Mali delničarji uresničili napoved ustavne presoje enega od ukrepov za omilitev visokih cen energentov

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022 

Ljubljana, 10. marca - Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje. Gre za vprašanje trimesečne zamrznitve plačevanja omrežnin in posledic za elektrodistributerje.

Eden od ukrepov omenjenega zakona, ki ga je DZ sprejel februarja, veljati pa je začel minulo soboto, je tudi ta, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami - uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.

Kot poudarjajo v MDS, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.

Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.

Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU, in arbitrarno, saj Agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča. Izpostavljajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep prekomeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne investicije v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.

Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovi oceni upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij

V MDS svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo investicij, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.

Več...

Nerevidirani rezultati poslovanja za leto 2021: Zavarovalna skupina Sava je končala izjemno leto, v katerem je ustvarila rekordnih 93,5 milijona evrov dobička pred davki oziroma 76,2 milijona evrov čistega dobička

Zavarovalna skupina Sava je v letu 2021 ustvarila 732,7 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar predstavlja 7,6-odstotno rast. Čisti dobiček v višini 76,2 milijona evrov je za 35,1 odstotka višji od predhodnega leta in močno presega tudi načrtovanega. Donosnost lastniškega kapitala je dosegla 15,8 odstotka in kar za 3,8 odstotne točke presega ciljno donosnost iz strategije 2020–2022.

Ljubljana, 04.03.2022

K povečani dobičkonosnosti skupine prispevali vsi odseki poslovanja

Z dobičkom so poslovali vsi poslovni odseki skupine. Najbolj so k rasti dobička prispevali odseki premoženje zaradi razmeroma ugodnega škodnega dogajanja v Sloveniji, pozavarovanje zaradi boljših rezultatov tega segmenta ob nižjih škodah ter pokojninsko zavarovanje in upravljanje premoženja zaradi uspešne prodaje, pa tudi ugodnega gibanja finančnih trgov v letu 2021. Rast dobička je tudi posledica celoletne vključitve Vite, s čimer se je Zavarovalna skupina Sava utrdila kot druga največja ponudnica življenjskih zavarovanj na slovenskem trgu.

7,4-odstotna rast kosmatih premij

Skupina je v letu 2021 zbrala 729,9 milijona evrov kosmatih premij, kar je znatno 7,4-odstotno povečanje od predhodnega leta. Rast kosmatih premij izvira predvsem iz življenjskih zavarovanj v Sloveniji (40,0-odstotna rast) zaradi prevzema Vite v letu 2020, obseg zbrane premije pa je skupina povečala tudi s pozavarovanjem (5,0-odstotna rast) ter premoženjskimi in življenjskimi zavarovanji v tujini (4,9-odstotna in 2,8-odstotna rast). Skupina je za 5,1 odstotka povečala tudi kosmate premije, zbrane na slovenskem trgu, čeprav so se premije celotnega segmenta premoženje Slovenija zmanjšale zaradi opuščanja FOS-poslov.

Nadaljnja krepitev pokojninskega zavarovanja in upravljanja premoženja

V odseku pokojnine in upravljanje premoženja je skupina lani z aktivno prodajo in ugodnimi gibanji na finančnih trgih povečala vrednost sredstev varčevalnih skladov v upravljanju, in to za znatnih 24,2 odstotka, s čimer je presegla 1,5 milijarde evrov obsega teh sredstev. Posledično je na tak način pomembno okrepila poslovne prihodke tudi v tem odseku (29,0-odstotna rast) in s 5,6 milijona evrov skoraj potrojila njegov poslovni izid pred davki.

Ugoden škodni rezultat

Čisti odhodki za škode so se v primerjavi s predhodnim letom znižali za 4,2 odstotka. Odsek pozavarovanje je kljub velikim škodnim dogodkom dosegel nižji merodajni škodni količnik, saj so bili največji škodni dogodki leta 2021 takšne narave, da je nanje v veliki meri učinkovala pozavarovalna zaščita. V slovenskem premoženjskem odseku se je pri avtomobilskih zavarovanjih nadaljevalo ugodno škodno dogajanje. V tem odseku so bili čisti odhodki za škode nižji tudi zaradi opustitve FOS-poslov. Posledično se je močno izboljšal čisti merodajni škodni količnik skupine, ki za leto 2021 znaša 55,6 odstotka.

Dodatno izboljšana stroškovna učinkovitost

Zaradi rasti poslovnih prihodkov in optimizacije poslovanja se je čisti stroškovni količnik v letu 2021 znižal na 29,0 odstotka, kar je dodatno izboljšanje za 0,5 odstotne točke. K učinkovitejšemu poslovanju je največ prispeval odsek življenjskih zavarovanj v Sloveniji zaradi celoletne vključitve Vite.

V letu 2021 ponovno izplačana dividenda

Solventnost Save Re je kljub zaostrenim razmeram v prvem letu pandemije covida-19 ostala na visoki ravni, zato je družba lani kljub regulatornim omejitvam lahko dokazala svojo kapitalsko trdnost in svojim delničarjem ponovno izplačala dividende v skupni višini 13,2 milijona evrov oziroma 0,85 evra na delnico. Leto 2021 je bilo zelo pozitivno tudi za tržno vrednost delnice Sava Re, saj je ta narasla za 51 odstotkov in leto končala s ceno 27,90 evra. V vrednosti delnice so se tako izrazili odlično poslovanje skupine v preteklih letih in uspešno doseganje strateških ciljev.

1,8-odstotna donosnost naložbenega portfelja

Donosnost naložbenega portfelja v letu 2021 je v razmerah nizkih obrestnih mer znašala 1,8 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke več kot v predhodnem letu in 0,3 odstotne točke nad načrtovano. Portfelj, ki je v pomembni meri sestavljen iz državnih in poslovnih obveznic z visokimi bonitetnimi ocenami, uspešno kljubuje nihanjem na finančnih trgih. Ključni cilj naložbene politike skupine je namreč ohranjati nizko cenovno nihajnost in visoko varnost sredstev ter vzdrževati visoko likvidnost in razpršenost tveganj.

Digitalna preobrazba in postavitev stranke v središče

Poleg rekordnih finančnih rezultatov Zavarovalna skupina Sava zelo uspešno uresničuje svojo strategijo razvoja v sodobno, digitalno, družbeno odgovorno in trajnostno naravnano zavarovalniško skupino, usmerjeno k strankam. V dveh tretjinah strateškega obdobja je razvila večkanalno komunikacijo, nadgradila spletne in druge samooskrbne rešitve ter vpeljala elektronsko obveščanje strank, nadaljuje pa z razvijanjem in uvajanjem umetne inteligence v škodni proces in spletno prodajo. Velik poudarek skupina daje prilagojenosti storitev in uporabniški izkušnji ter krepitvi osebnega svetovanja in celotnega odnosa s stranko.

Pristop k svetovnim načelom trajnostnega poslovanja

Skupina je bila zelo aktivna tudi pri trajnostnem poslovanju. Omeniti gre predvsem sprejetje trajnostne naložbene politike ter podpis načel globalnega dogovora (United Nations Global Compact) in načel odgovornega vlaganja (United Nations Principles for Responsible Investment). Sredi leta so bila na spletnih straneh objavljena tudi razkritja glede vključevanja trajnostnega vidika v naložbene procese.

Potrjena bonitetna ocena »A«

Kapitalsko trdnost in solventnost skupine sta lani s ponovno odlično bonitetno oceno »A« potrdili tudi bonitetni agenciji S&P Global Ratings in AM Best. Obnovitev bonitetnih ocen potrjuje trdno kapitaliziranost in likvidnost, večletno uspešno poslovanje skupine in preudarno obvladovanje tveganj.

Dokumenta Nerevidirani računovodski izkazi za leto 2021 in Predstavitev nerevidiranih rezultatov za leto 2021

To obvestilo bo objavljeno tudi na spletnih straneh družbe www.sava-re.si od 4. marca 2022, in sicer za najmanj petletno obdobje.

 

Več...

Dobiček Zavarovalnice Triglav zrasel za polovico

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Damijan Toplak Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 3. marec 2022 Stran: 6

V Sloveniji dosegajo 4-odstotno premijsko rast, v tujini pa za 15-odstotno

Po nerevidiranih podatkih je Skupina Triglav lani celotne prihodke povečala za desetino, na 1,46 milijarde evrov, in ob tem dosegla 113 milijonov evrov čistega dobička ali 53 odstotkov več kot v letu 2020. Rekordno dobri rezultati izvirajo iz zavarovalno-tehničnega dela poslovanja ter upravljanja premoženja strank v vzajemnih skladih (to se je povečalo za tretjino, na 1,54 milijarde evrov) in v individualnem upravljanju. Skupina Triglav je premijsko rast dosegla v vseh zavarovalnih segmentih in na vseh trgih, kjer deluje (v Sloveniji za 4 odstotke, na tujih trgih za 15 odstotkov). Bruto dobiček iz zavarovalno-tehničnega dela poslovanja je znašal 100,4 milijona evrov, iz finančnih naložb 24,5 milijona evrov, nezavarovalnih družb skupine pa 7,8 milijona evrov.

Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar je ob tem povedal: "Lani smo poslovali v okolju še vedno trajajoče pandemije covida-19, zaostrene konkurence in pod vplivom gibanj na kapitalskih trgih, ki so z vidika obrestnih prihodkov ostali neugodni. Pokazali smo odpornost, prilagodljivost in doslednost pri uresničevanju strateških usmeritev. Dobri rezultati, ki so nad načrtovanimi, izvirajo iz zavarovalno-tehničnega dela našega poslovanja in upravljanja premoženja strank. V regiji Adria smo z 21,1-odstotnim tržnim deležem še naprej vodilni."

Obračunana kosmata premija naj bi letos po načrtih z 1,35 milijarde evrov poskočila na več kot 1,4 milijarde, bruto dobička pa naj bi bilo med 120 in 130 milijoni evrov ali nekaj odstotkov manj kot lani.

Več...

Negotovo znižanje položnic za elektriko

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Sreda, 23. februar 2022 Stran: 2

Več...

Interventnemu zakonu grozi ustavna presoja

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Četrtek, 17. februar 2022 Stran: 4

Več...

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.