Cinkarna Celje

Cinkarna Celje, d.d. - Kontaktni podatki

Cinkarna, Metalurško kemična industrija Celje, d.d. (oznaka delnice: CICG)
Kidričeva 26
3001 Celje
Telefon: +386 (3) 427 60 00
Faks: +386 (3) 427 61 06
Spletna stran: www.cinkarna.si
 

Finančni podatki o družbi

 

 

Družba:

Cinkarna Celje

Oznaka delnice:

CICG

Borza:

Vstopna kotacija Ljubljanske borze

ISIN koda:

SI0031103805

     
 

   Znesek/število

Datum

Osnovni kapital družbe:

   20.229.769,66€

31.12.2022

Število vseh delnic:

   8.079.770

31.12.2023

Lastne delnice:

   264.650

31.12.2023

Število delničarjev:

   2.321

31.12.2022

Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta:

  25,87€

31.12.2022

Bilančni dobiček zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   25.014.391€

31.12.2022

Borzna cena zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   20,50€

31.12.2023

Tržna kapitalizacija

   165.635.285,00€

31.12.2023

     

Kontakt za vlagatelje:

Aleš Skok

Telefon:

03 427 61 00

Email:

info@cinkarna.si

 

 

Opozorilo:

Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo.

Cinkarna Celje dobila nove nadzornike predstvnike kapitala, delničarji pa še drugo dividendo letos

Na današnji skupščini skupščina družbe Cinkarna Celje, d.d.,  je bilo prisotnega 55,54 % kapitala z glasovalno pravico. Delničarji so sprejeli tudi predlog o delitvi dividend v višini 0,90 € bruto na delnico in izvolili nov nadzorni svet. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je na skupščini zastopal 2,76 % prisotnega kapitala oz 120.152 delnic z glasovalno pravico.

Celje, 19. junij 2024

Uprava in nadzorni svet z razrešnico, delničarji z novo dividendo

Skupščina se je seznanila z revidiranim letnim poročilom za poslovno leto 2023, revizorjevim poročilom in poročilom Nadzornega sveta za leto 2023, poročilom o prejemkih organov vodenja in nadzora družbe CINKARNA Celje, d.d. za leto 2023 ter podelila razrešnico članom Uprave in Nadzornega sveta za poslovno leto 2023.

Delničarji letos prejeli že drugo dividendo

Iz dela bilančnega dobička, ki na dan 31. 12. 2023 znaša 38.374.702,93 EUR in je izviral iz let pred letom 2023 je skupščina sprejela, da delničarjem izplača 7.033.608,00 € oz. 0,90 EUR na delnico, le te bo izplačala 28.06.2024. Spomnimo delničarji so leto že prejeli dividendo v višini 3,20 EUR v začetku leta 2024.

Politika prejemkov brez podpore, spremembe statuta pa s podporo

Skupščina je zavrnila Politiko prejemkov organov vodenja in nadzora ter sprejela spremembe Statuta družbe.

Sklep o podelitvi pooblastila za pridobivanje lastnih delnic

Po nasprotnem predlogu Modre zavarovalnice je bil sprejet sklep o pooblastilu za pridobivanje lastnih delnic, ki pa za razliko od prvotnega, Uprava ne dovoljuje brez soglasja skupščine umik le teh.

Nove članice in člani nadzornega sveta – predstavniki kapitala

Delničarji so se najprej seznanili z odstopom Mitje Svoljška. V nadzorni svet so imenovali  Melito Malgaj, Boštjana Furlana in Dubravka Derossi Uršič. Po odpoklicu  mag. Davida Kastelica iz nadzornega sveta, pa so na njegovo mesto imenovali mag. Tomaža Berločnika.

Delničarjem Cinkarne Celje za leto 2022 3,20 evra dividende

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 13. februar 2024 

 

Skupščina Cinkarne Celje je danes potrdila nasprotni predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki delničarjem namenja 3,20 evra dividende na delnico, so sporočili iz Društva Mali delničarji Slovenije. Gre za delitev bilančnega dobička za leto 2022, ki ga družba lani ni razdelila, da je lahko obdržala državno pomoč za omilitev energetske krize.

Skupščina Cinkarne Celje je danes potrdila nasprotni predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki delničarjem namenja 3,20 evra dividende na delnico, so sporočili iz Društva Mali delničarji Slovenije. Gre za delitev bilančnega dobička za leto 2022, ki ga družba lani ni razdelila, da je lahko obdržala državno pomoč za omilitev energetske krize. Na podlagi predloga SDH bo Cinkarna Celje od bilančnega dobička za leto 2022 v višini 25,01 milijona evrov za dividende namenila dobrih 25 milijonov evrov oz. 3,20 evra bruto na delnico. Preostali del bilančnega dobička v znesku okoli 6000 evrov bo ostal nerazporejen.Dividende bo izplačala 23. februarja.

 

Delničarjem Cinkarne Celje 3,20 eur dividende, letos morda še ena dividenda

Na skupščini je bilo prisotno 4.089.136 glasov oz. 52,35 % delnic z glasovalno pravico.. Skupščina Cinkarne Celje, d.d., je na današnji skupščini sprejela nasprotni predlog SDH d.d., ki delničarjem namenja 3,20 EUR dividende na delnico. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal na 0,74 % prisotnega kapitala.

Celje, 13.02.2024

Bilančni dobiček leta 2022 skoraj v celoti razdeljen delničarjem 3,20 EUR dividende

Bilančni dobiček po revidiranih izkazih družbe na dan 31. 12. 2022, znaša 25.014.391,39 EUR, od tega:

• nerazporejeni bilančni dobiček, ki je bil oblikovan iz dobička, ustvarjenega v preteklih letih do vključno leta 2021, znaša 84.158,59 EUR

• bilančni dobiček, ki je bil oblikovan iz dobička ustvarjenega v letu 2022, znaša 24.930.232,80 EUR

Na predlog SDH se je bilančni dobiček v višini 25.014.391,39 EUR uporabil za naslednje namene:

• del bilančnega dobička v znesku 25.008.384,00 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 3,20 EUR na delnico,

• preostali del bilančnega dobička v znesku 6.007,39 EUR ostane nerazporejen.

Družba bo izplačala dividende 23. 2. 2024, in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 22. 2. 2024

Cinkarna Celje izboljšuje konkurenčnost

Podaljšanje trgovskih poti iz Kitajske izboljšuje konkurenčnost Cinkarne Celje, a ostajajo drugi izzivi je dejal Aleš Skok predsednik uprave. Poslovni rezultati leta 2023 bo nekoliko boljši od napovedi na SEONETU z dne 30.11.2023.

Ali se obeta letos še ena dividenda za leto 2023

Spomnimo druge rezerve iz dobička so dne 31.12.2022 znašale 103,358 mio EUR razkrito v Letnem poročilu Cinkarne Celje d.d. na strani 222 za leto 2022.

Čisti poslovni izid leta 2023 pa po napovedih uprave z dne 30.11.2023 znaša nekaj več kot 5,045 mio EUR pri čemer so eksplicitno navedli sledeče:

»Ocenjeni prihodki družbe in čisti poslovni izid za leto 2023 ne vsebujejo prejetih sredstev državne pomoči iz naslova Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK).«

Društvo MDS ocenjuje, da je Cinkarna Celje d.d. v letu 2023 iz tega naslova prejela cca 5 mio EUR državne pomoči.

Da pa bi se to lahko zgodilo, bo moral Cinkarna Celje najprej sprostiti del drugih rezerv iz dobička preteklih let pred letom 2023, najmanj v enaki višini, kot bi morda predlagal skupni znesek za izplačilo dividend poslovnega leta 2023, če ne bi bilo omejitev zaradi prejema državne pomoči za energente v letu 2023, ki tako delitev prepovedujejo. Tako bi se formalno dobiček leta 2023 prerazporedil v druge rezerve.

Glede na velike rezerve iz dobička iz preteklih let , ki so dne 31.12.2022 znašale 103,358 mio EUR ni izključeno, da bo Cinkarna Celje sprostila več rezerv kot 5 mio EUR, ki bi jih skladno z dividendno politiko namenila za dividende v višini 0,6 EUR na delnico in bo dividenda seveda ustrezno višja.

Vse to je naše ugibanje, ki temelji iz objavljenega letnega poročila Cinkarna Celje za leto 2022 in napovedi o čistem dobičku leta 2023 Cinkarna Celje z dne 30.11.2023 na Seonetu, ter našem predvidevanju, da je Cinkarna Celje iz naslova državne pomoči za energente prejela cca 5 mio EUR.

Brez sklepa, brez dividend

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 22. junij 2023 Stran: 5  

Brez sklepa, brez dividend

Cinkarna Celje je lani ustvarila 43,3 milijona evrov čistega dobička, kar je največ v njeni zgodovini, vendar kljub temu njeni lastniki letos ne bodo dobili dividend. Na seji skupščine delničarji niso podprli nobenega od predlaganih sklepov niti predloga uprave, da dobiček ostane nerazporejen. O delitvi 25 milijonov evrov bilančnega dobička iz leta 2022 bodo tako lastniki največjega celjskega podjetja odločali na naslednji seji skupščine.

»Razplet glasovanja je sicer neobičajen, a smo z njim vseeno zadovoljni. Za podjetje pomeni, da mu zaradi neizplačila dividend ne bo treba vračati pomoči za omilitev posledic energetske krize. To mu bo omogočilo višjo, konkurenčnost. Naši konkurenti imajo tovarne tudi zunaj Evrope, kjer so cene električne energije in zemeljskega plina precej nižje. Za ohranjanje odličnih rezultatov poslovanja mora cinkarna vlagati v rast in razvoj ter izpolnjevati merila, ki ji jih nalaga evropski zeleni dogovor in kemijska trajnostna strategija,« je po seji povedal predsednik uprave Aleš Skok. Cinkarna Celje je namreč pred trajnostno prenovo, za katero bo zaradi načrtovane spremembe tehnologij in za vlaganja v večjo energetsko samooskrbnost potrebovala veliko denarja.

Lastniki cinkarne so »na mizi« imeli več predlogov o razdelitvi lanskega bilančne-Aleš Skok, predsednik uprave Cinkarne Celja: »Razplet glasovanja je sicer neobičajen, a smo z njim vseeno zadovoljni.« (Foto: arhiv Cinkarne Celje) ga dobička. Predlog uprave in nadzornega sveta je bil, da dobička letos ne bi delili, nasprotni predlogi malih delničarjev pa so bili različni - od tega, naj družba vrne državno pomoč, ki bo v celem letu znašala od 5 do 7 milijonov evrov, do tega, naj se zaveže, da bo dividende izplačala takoj po novem letu. Nobeden od predlaganih sklepov ni bil sprejet.

V prvem letošnjem četrtletju je cinkarna imela 50 milijonov evrov prihodkov, kar je za četrtino manj kot v enakem lanskem obdobju. Naj višji padec prodaje, ki mu je botrovala večja in cenejša ponudba azijskih proizvajalcev pigmenta titanovega dioksida, je zabeležila na evropskem trgu. V družbi pričakujejo, da se bo do konca leta padec prodajnih cen umiril, pritisk izdelkov z azijskega trga ter visoke nabavne cene pomembnih surovin in energije pa naj bi se nadaljevala. 

 

Delničarji Cinkarne Celje brez dividend, uprava in nadzorni svet z razrešnico, Društvo MDS pa napovedalo izpodbojne tožbe

Rajko Stanković – predsednik Društva MDS je na skupščini zastopal 6,60 % na skupščini zastopanega kapitala oz. 326.275 delnic. Skupščina je zavrnila sklepe o razporeditvi oz. delitvi bilančnega dobička, ni podala soglasja k Politiki prejemkov in zavrnila sklep o pooblastilu za nakup v sklad lastnih delnic. Društvo MDS je napovedalo izpodbojne tožbe.  

 

Celje, 13.06.2023

 

Telekom in Cinkarna dobčika, ki ga bosta ustvarila letos, nikoli ne bosta smela izplačati delničarjem

Medij: Finance  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 22. maj 2023 Stran: 10

Telekom in Cinkarna dobitka, ki ga bosta ustvarila letos, nife [oli ne bosta smela izplačati delni jčaijem Družbi smo vprašali, zakaj delničarjev nista prek Seoneta obvestila, da sta vzela državno pomoč, ki prepoveduje dividende 

Večina delničarjev Telekoma Slovenije in Cinkarne Celje je šele iz sklicev sej skupščin delničarjev izvedela, da dividend za lani družbi ne bosta izplačali, ker jima to prepoveduje zakon o pomoči za blaženje cen energentov. Zakaj družbi, ki sodita med najboljše borzne družbe, za katere veljajo najvišji standardi obveščanja delničarjev, teb o vplivu pomoči na dividendno politiko nista obvestili z objavo na Seonetu? Kdaj lahko delničarji družb sploh računajo na izplačilo dividende? Ponovimo, poslovodstvi Telekoma in Cinkarne sta delničarjem sporočili, da letos dividende kljub dobičku ne bo, ker je ne smejo izplačati, saj so od države vzeli pomoč za znižanje stroškov energentov. Izplačilo dobička je po zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK) prepovedano, prav tako nagrade poslovodstvu in tudi kupovanje lastnih delnic. Prepoved velja od uveljavitve zakona - to je od 28. februarja letos - in za celotno leto 2023. Prevedeno to pomeni, da Telekom in Cinkarna letos ne smeta izplačati bilančnega dobička za leto 2022, prav tako pa v prihodnjem letu ne bosta smela izplačati dividend za letošnji bilančni dobiček. Še več, po črki zakona dobička iz letošnjega leta sploh nikoli ne bodo smeli izplačati. To so društvu malih delničarjev MDS potrdili tudi v državni agenciji SPIRIT, ki izvaja zakon.

Telekom: Objava je v letnem poročilu. Cinkarna molči

A te pomembne informacije za delničarje, da so črpali državno pomoč in da dividend ne bo, ne Telekom ne Cinkarna nista javno objavila na Seonetu. V Telekomu so na naša vprašanja, zakaj delničarjev niso obvestili, odgovorili, da so to informacijo razkrili v letnem poročilu. To drži. V letnem poročilu najdemo dve razkritji o tem. Enoje na strani 231, kjer v točki o ugotovljenem bilančnem dobičku v pojasnilih razkrijejo, da zaradi prejema štirih milijonov evrov subvencije dobička - ugotovljenega bilančnega dobička je 40,29milijona evrov - ne smejo izplačati. Nato pa še na strani 263 v 47. točki, ki govori o dogodkih po datumu bilance. V tej piše, da so vlogo za subvencijo dali že 27. februarja. Letno poročilo je Telekom objavil 28. aprila, med prvomajskimi prazniki. V letnem poročilu beremo tudi, da »na prvo verzijo letnega poročila, na katero je revizor izdal poročilo neodvisnega revizorja dne 17.3.2023, nadzorni svet ni dal soglasja, zato seje letno poročilo v delu, ki se nanaša na predlog delitve dobička za leto, končano 31. decembra 2022, spremenilo«. V Telekomu menijo, da so delničarje o prepovedi izplačila dividende zaradi državne pomoči ustrezno in transparentno obvestili. Če bi v Telekomu (lahko) izplačali celotni bilančni dobiček, bi to pomenilo 6,16 evra bruto na delnico. Njihovo tezo smo na četrtkovi skupščini Petrola preizkusili na Dariju Južni, kije velik delničar Telekoma, sodi med bolje obveščene udeležence trga kapitala. Je videl Telekomovo objavo v letnem poročilu? »Nisem, kdo pa to bere tako natančno,« je odgovoril. Iz Cinkarne odgovorov od srede nismo dobili. Smo pa omembo prejema pomoči našli tudi v letnem poročilu celjske družbe, kije bilo objavljeno 19. aprila. Omemba pomoči je na strani 246. Višine prejete pomoči niso zapisali. Na zadnji lanski dan je Cinkarna imela 25,014 milijona evrov bilančnega dobička. Če bi (lahko) izplačali celotni bilančni dobiček, bi to pomenilo 3,1 evra bruto na delnico. Sklic seje skupščine delničarjev Cinkarne sicer vsebuje tudi predlog sklepa o pooblastilu za kupovanje lastnih delnic, ki bi veljalo od vključno 18. junija letos, 12 mesecev. Do konca letošnjega leta pa družba lastnih delnic zaradi prejete pomoči ne sme kupovati. Društvo MDS je v četrtek Cinkarni že poslalo nasprotni predlog za spremembo sklepa, iz družbe na naša vprašanja v zvezi z nakupi lastnih delnic tudi niso odgovorili.

Salomonska rešitev za lansko dividendo: zamik izplačila

Kot nam je v četrtek dejal Južna, se mu zdi sprejemljivo, da bi Telekom - kot je že predlagal MDS - dividende izplačal v začetku januarja 2024, ko se bo iztekla prepoved izplačevanja dividend za leto 2022. Enako rešitev, izplačilo dividende za lani v januarju 2024, so tudi lastnikom Cinkarne predlagali v MDS in VZMD. Da lahko o januarskem datumu za izplačilo dividende glasujejo že na letošnjih skupščinah delničarjev, so MDS potrdili na SPIRIT - tako bi se namreč izognili stroškom sklica dodatne seje skupščine. Pozor, letošnjega dobička ne bo možno izplačati nikoli Niso pa ne na Telekomu ne v Cinkarni odgovorili na vprašanje, ali bodo pomoč vrnili, da bodo lastnikom sploh lahko izplačali dobiček, ki ga bodo ustvarili letos. Zakon namreč eksplicitno prepoveduje izplačilo dobička iz leta 2023 kadarkoli - razen če prejemnik pomoči to vrne. Da zakon bere mo prav, so v pojasnilih MDS potrdili v SPIRIT.

 

Kljub rekordnemu dobičku brez dividend?

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar Teme: Mali delničarji , Rajko Stanković Datum: Sreda, 26. april 2023 Stran: 4

Lanski bilančni dobiček Cinkarne Celje naj bi letos ostal nerazporejen

Kljub rekordnemu dobičku brez dividend? Dan pred odločilnim krogom pogajanj, v katerem so uprava in podjetniška sindikata sklenili dogovor o zvišanju osnovnih plač in so sindikalisti preklicali stavko, sta vodstvo in nadzorni svet Cinkarne Celje sprejela odločitev, da bosta lastnikom družbe predlagala, naj se letos odpovedo dividendam. Takšen predlog, ki je marsikoga presenetil, saj je cinkarna lani imela rekorden dobiček, naj ne bi bil povezan z napovedano stavko. 

V pojasnilu svojega predloga, ki je objavljen na spletnih straneh Ljubljanske borze, sta namreč uprava in nadzorni svet zapisala, da je družba v letu 2023 prejemnik pomoči v skladu z Zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Zakon določa, da mora družba, ki je uveljavila pomoč, v primeru, da v letu 2023 ali za leto 2023 izplača dobiček, kupi lastne delnice ali lastne poslovne deleže, izplača nagrade poslovodstvu za poslovno uspešnost, o tem obvestiti pristojni organ najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta državna sredstva mora vrniti v tridesetih dneh po vročitvi odločbe, ki jo izda pristojni organ, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izguba državne pomoči, ki bi v enem letu znašala od pet do sedem milijonov evrov, bi za cinkarno pomenila večjo premoženjsko škodo, sta ugotovila uprava in nadzorni svet. Ko sta tehtala pravice delničarjeva eni strani in dobrobit družbe na drugi, sta ugotovila, da je pomembnejša dobrobit družbe. Izguba državnega denarja bi vplivala tudi na ekonomski položaj delničarjev. Glede na takšne razmere je nujno, sta še zapisala uprava in nadzorni svet, da si delničarji letos ne razdelijo del lanskega dobička. Če se bodo okoliščine spremenile, bosta sklicala novo sejo skupščine. 

Mali delničarji se ne strinjajo

Cinkarna Celje je lani imela 43,4 milijona evrov čistega dobička, kar je 31 odstotkov več kot predlani in največ v njeni zgodovini. Uprava in nadzorni svet sta oblikovala bilančni dobiček v višini 25 milijonov evrov, ki naj, kot predlagata, ostane nerazporejen. Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je že pozvalo upravo in nadzorni svet cinkarne, naj spremenita takšen sklep, ter predlagalo, da družba za dividende nameni 21,6 milijona evrov. »Argumenti uprave in nadzornega sveta ne zdržijo nobene resne finančne presoje, saj bi zaradi morebitnega vračila prejete državne pomoči po podatkih, ki veljajo za zadnji dan lanskega leta, samo na transakcijskem računu ostalo cinkarni malo več kot 38 milijonov evrov,« je povedal predsednik društva Rajko Stanković.

Društvo MDS se s predlogom o delitvi dobička ni strinjalo tudi lani, ko naj bi v cinkarni za dividende namenili 16,4 milijona evrov od skupno 25 milijonov evrov bilančnega dobička. Bruto dividenda na delnico bi znašala 21 evrov. Društvo je predlagalo, naj družba za dividende nameni več denarja. Na seji skupščine so delničarji z večino glasov podprli njegov predlog in cinkarna je svojim lastnikom razdelila skoraj ves predlanski bilančni dobiček, bruto dividenda na delnico je znašala 31,89 evra. Podobno kot lani se je zgodilo tudi v letih 2020 in 2021. Delničarji so na sejah skupščin vsakokrat izglasovali višjo bruto dividendo, kot sta jo predlagala uprava in nadzorni svet. Leta 2020 so jo zvišali za malo manj kot štiri evre, leta 2021 za deset evrov.

O letošnjem poslovanju po praznikih

Cinkarna je lani ustvarila 227 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar pomeni 18-odstotno rast glede na leto 2021. Konec leta je na računih imela 45 milijonov evrov. Za letos so v družbi napovedali 11-odstotni upad prihodkov in kar 85 odstotkov nižji čisti dobiček, ki naj bi znašal 5,9 milijona evrov. Ali bo letošnje poslovanje res toliko slabše od lanskega, bo morda znano že 12. maja, ko bo cinkarna objavila poročilo o poslovanju v letošnjih prvih treh mesecih. Najkasneje 16. junija bo jasno, ali bodo delničarji res ostali brez dividend. Takrat se bodo namreč na redni letni seji zbrali lastniki družbe, med katerimi ima največji delež država.

 

Vrednost delnice Cinkarne Celje desetkrat nižja

Medij: Dnevnik  Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji Datum: Sob, 13. avg.. 2022 Stran: 5

Vrednost delnice Cinkarne Celje desetkrat nižja

Od torka bo delnica dobro stoječe Cinkarne Celje lažje dostopna manjšim vlagateljem, saj se bo razcepila na 10 delnic. Zaradi načrtovanih nakupov lastnih delnic bi država lastniški delež v celjski družbi lahko povečala na več kot 50 odstotkov.

Delnica Cinkarne Celje se bo v torek razcepila na deset delnic. Takšno odločitev so na junijski skupščini prisotni delničarji sprejeli skoraj soglasno. V sklicu skupščine je predsednik uprave Aleš Skok navedel, da ima delnica Cinkarne Celje med delnicami prve kotacije na Ljubljanski borzi eno najvišjih cen, z razdelitvijo delnic želijo povečati likvidnost in atraktivnost delnice, saj bo tudi manjšim vlagateljem omogočen lažji dostop do nakupa in trgovanja z delnicami. S cepitvijo delnic se je skupno število delnic povečalo z 807.977 na 8.079-770 delnic. To pomeni, da se je obstoječim delničarjem število delnic podeseterilo. To tudi pomeni, da bo delnica Cinkarne Celje po petkovem zaključenem trgovalnem tečaju na Ljubljanski borzi v višini 288 evra za delnico v torek pričela trgovanje v višini 28,8 evra za delnico. Upoštevaje včerajšnji zaključni tečaj tržna kapitalizacija Cinkarne Celje znaša 232,7 milijona evrov.

Ustavitev prodajnega postopka

Pred dobrim mesecem je sicer upravni odbor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) ustavil prodajni postopek paketa 12,93 odstotka delnic Cinkarne Celje, brez izbora ponudnika. Takšno odločitev so v DUTB utemeljili s tveganji in negotovostjo pri poslovno-ekonomski ustreznosti prodaje obstoječega paketa delnic. Po oceni upravnega odbora DUTB prodaja 12,93 odstotka delnic Cinkarne Celje pod trenutnimi pogoji in v trenutnih okoliščinah ni bila primerna. »Premoženje DUTB namreč konec letošnjega leta preide na SDH, kjer se bo oblikovala skupna strategija upravljanja te naložbe. Tako DUTB delnic družbe Cinkarna Celje do njihovega prenosa na SDH ne bo prodajala v novih postopkih,« so povedali v DUTB. Prodajni postopek skoraj 13-odstotnega paketa delnic se je sicer pričel oktobra lani, ko je bil objavljen javni razpis za zbiranje nezavezujočih ponudb, čemur je marca letos sledil javni razpis za zbiranje zavezujočih ponudb. Prispeli sta dve ponudbi: eno je oddal poslovnež Joe Pečečnik, drugo avstrijska skupina Treibacher Industrie. S povezanimi organizacijami država obvladuje 44,6 odstotka delnic Cinkarne Celje. Poleg DUTB sta njena lastnika še Modra Zavarovalnica v lasti Kapitalske družbe, ki obvladuje 20,17 odstotka delnic Cinkarne Celje, in SDH z 11,50 odstotka delnic. Toda država bi v slabem letu lahko postala več kot polovična lastnica Cinkarne Celje.

Rast prihodkov in dobička

Potem ko so delničarji na junijski skupščini upravi Cinkarne Celje podelili pooblastilo za pridobivanje do skupno 10 odstotkov lastnih delnic, ki velja eno leto, je uprava na začetku julija sprejela program odkupa lastnih delnic, ki ga je teden zatem potrdil nadzorni svet celjske družbe. Po tem programu nakupna cena lastnih delnic po cepitvi delnic ne sme biti nižja od 14 evrov na delnico in višja od 29 evrov za delnico. Če izhajamo iz tega, da ima Cinkarna Celje v lasti že 3,28 odstotka lastnih delnic, kar je razvidno iz delniške knjige, bi jo nakupi lastnih delnic do predvidenih 10 odstotkov lahko stali od 7,6 milijona evrov, ob upoštevanju najnižje določene nakupne vrednosti, do 15,76 milijona evrov, ob upoštevanju najvišje odkupne vrednosti. Po umiku lastnih delnic bi se delež omenjenih treh državnih organizacij povečal s 44,6 odstotka na skoraj 50 odstotkov, če upoštevamo še 2,07 odstotka delnic v lasti Kritnega sklada prvega pokojninskega sklada, ki ga upravlja Modra Zavarovalnica, pa na več kot 50 odstotkov.

Kako je poslovala Cinkarna Celje v letošnjem prvem polletju, še ni znano.

V prvem četrtletju letošnjega leta so se prihodki od prodaje v primerjavi z enakim obdobjem leta 2021 povečali za skoraj tretjino, na 66,4 milijona evrov, medtem ko je bila rast čistega dobička skoraj 110-odstotna. V preteklem letu so se prihodki od prodaje glede na leto 2020 povečali za 11,65 odstotka, na 192,46 milijona evrov, v primerjavi s predkoronskim letom 2019 pa so bili višji za ll,5 odstotka. Lanskoletni čisti dobiček v višini 33,2 milijona evrov je bil za 75,3 odstotka oziroma 14,3 milijona višji kot leto pred tem, v primerjavi z letom 2019 pa se je povečal za 55 odstotkov. Od vsote vseh sredstev v višini 259 milijona evrov je imela Cinkarna Celje konec aprila približno petino dolžniškega kapitala.

 

V Uniorju brez dividend, nadzornica ostaja

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 14 julij 2022 Stran: 4

V minulih tednih so se zvrstile seje skupščin večine delniških družb na Celjskem, na katerih so lastniki razpravljali o lanskem poslovanju in odločali o delitvi dobička. Marsikje so se odločili za višjo dividendo, kot sta jo predlagala uprava in nadzorni svet, predlagatelji sprememb so bili večinoma državni lastniki. Najvišje dividende so tudi letos izplačali v Cinkarni Celje. Največ dobička doslej so letos svojim lastnikom namenili v Cetisu, brez dividend so spet ostali lastniki Uniorja in Term Olimia.

V Uniorju večinska delničarka država poleg predloga o izplačilu dividend ni podprla tudi predlogov o kazenski ovadbi zoper nekdanje vodstvo in o odpoklicu članice nadzornega sveta Alenke Potočnik.

 

Izplačilo dividend, vložitev tožbe zoper nekdanje vodstvo družbe zaradi zadeve Rhydcon ter odpoklic članice nadzornega sveta Andreje Potočnik so predlagali slovenskočeški poslovnež Tomaž Subotič, družba Železar Štore in Vladimir Ložak, ki imajo skupaj malo več kot pet odstotkov kapitala Uniorja. Drugi delničarji, prisotni na seji skupščine, so zavrnili vse njihove predlagane sklepe. Glavno besedo pri tem je imel Slovenski državni holding (SDH), kije največji lastnik Uniorja.

 

Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije, ki je na seji zastopal Tomaža Subotiča, je zaradi takšnega razpleta razočaran. Trije mali delničarji so predlagali, naj Unior za dividende nameni malo več kot 941 tisoč evrov od skupno 8,8 milijona evrov bilančnega dobička. »Unior je dividende nazadnje izplačal leta 2008. Uprava je predlog o delitvi dobička zavrnila s pojasnilom, da bi s tem ogrozila zaveze do bank, pri katerih je pred šestimi leti najela posojilo. Mali delničarji menijo drugače. Prepričani so, da ima podjetje dovolj denarja in bi lahko brez posledic izplačalo dividende. Še zlasti če bi vložilo tožbo in izterjalo odškodnino zaradi poslov, ki jih je z družbo Rhydcon imela prejšnja uprava pod vodstvom Gorazda Korošca, pravi Rajko Stankovič.

Za tožbo ni pravnih temeljev

Spomnimo. Zgodba sega približno deset let nazaj, ko naj bi Uniorju grozil sovražni prevzem. Gorazd Korošec je prepričal direktorja hčerinske družbe Rhydcon Vinka Stiplovška, da je najel skoraj tri milijone evrov posojila ter od enega od podjetij odkupil delnice Uniorja. Stiplovšek je verjel zagotovilom, da bo delnice lahko prodal podjetju, ki je v »prijateljskih odnosi« z Uniorjem, a se to ni zgodilo. Ker je Rhydcon vedno težje poravnaval obveznosti do banke, mu je Korošec pomagal tako, da mu je na podlagi lažnih računov plačal dela, ki nikoli niso bila izvedena. Zaradi takšnega ravnanja, ki je bilo odkrito povsem po naključju, je moral Korošec predčasno odstopiti s položaja predsednika uprave. Ker je zadeva prišla tudi na sodišče, sta z Vinkom Stiplovškom dobila še pogojno kazen. Vendar v Rhydconu niso mirovali in so Unior tožili. Oktobra 2019 je celjsko višje sodišče odločilo, da mora Unior Rhydconu plačati 2,2 milijona evrov z zamudnimi obrestmi in s pravdnimi stroški.

Trije mali delničarji so na minuli seji skupščine lastnikom predlagali, naj sprejmejo sklep o vložitvi tožbe zoper prejšnje vodstvo družbe in terjajo povrnitev škode, vendar je sedanja uprava že pred sejo pojasnila, da za takšen ukrep ni nobene pravne podlage. Ob tem bi si podjetje nakopalo še visoke sodne stroške. »Takšno mnenje uprave je podprl tudi SDH, čeprav je Gorazd Korošec že leta 2013 na sojenju priznal krivdo. Ob vseh stroških, ki bi jih imel z vložitvijo ovadbe, bi Uniorju ostalo še malo več kot 3 milijone evrov odškodnine, poudarja Stankovič in dodaja, da si je tudi sam v času, ko je bil član nadzornega sveta Uniorja, prizadeval, da bi družba vložila ovadbo in izterjala odškodnino, a mu ni uspelo. Tokrat je upal, da bodo državni lastniki predlog o ovadbi podprli, a so sledili pojasnilu uprave, da za tožbo ni pravnih temeljev.

»Ovadba še ni kazenski postopek« Večinski delničarji so na seji zavrnili tudi predlog malih delničarjev o odpoklicu Andreje Potočnik, ki je članica nadzornega sveta od decembra lani in je ob imenovanju dobila malo več kot 67 odstotkov glasov. Njeno izvolitev so podprli le z državo povezani lastniki. Mali delničarji so odpoklic nekdanje poslanke SMC, ki je bila do zamenjave vlade sodelavka Zdravka Počivalška na ministrstvu za gospodarstvo, zahtevali, ker je zoper njo vložena kazenska ovadba zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri nabavi zaščitne opreme.

»Pred sejo je naše društvo pridobilo potrdilo policije, da je Nacionalni preiskovalni urad na specializirano državno tožilstvo podal kazenske ovadbe zoper tri osebe. Imen sicer ni navedla, a je jasno, da gre za Zdravka Počivalška, Andrejo Potočnik in Marka Bitenca. Pričakoval sem, da bodo državni lastniki Uniorja predlog o odpoklicu Potočnikove sprejeli, vendar ga SDH ni hotel podpreti. Njegov izgovor je bil, da Potočnikova še ni v kazenskem postopku, saj je bila do zdaj vložena samo ovadba. Nekdanji gospodarski minister ima v SDH očitno še vedno velik vpliv, pravi Rajko Stankovič in dodaja, da bodo mali delničarji s predlogom o odpoklicu počakali na čas, ko bo nova vlada zamenjala nadzorni svet v SDH. Ob tem še poudarja, daje treba Potočnikovo odpoklicati tudi zato, ker je Unior pred reprogramom dolga, pri katerem bo sodelovala tudi SID banka. Ta je, pravi, še bolj kot druge finančne ustanove pozorna ob vprašanju, ali je kateri član uprave ali nadzornega sveta družbe, ki ji odobrava posojilo, bil obsojen zaradi kaznivih dejanj ali je zoper njega uveden postopek zaradi morebitnih storjenih kaznivih dejanj.

Dobiček Term Olimia nerazporejen

Tako kot v Uniorju nič denarja letos državi in z njo povezanim družbam ne bo »prineslo« njihovo lastništvo v Termah Olimia, čeprav je družba lani imela rekorden čisti dobiček. V termah so predstavniki Republike Slovenije, SDH, KAD in Slovenskih železnic podprli predlog uprave in nadzornega sveta, da celoten bilančni dobiček, ki je konec lanskega leta znašal 9,7 milijon evrov, ostane nerazporejen.

Elektro Celje za dividende 2 milijona evrov

V Elektru Celje so delničarji na seji skupščine sprejeli drugačen sklep, kot ga je predlagala uprava. Ta je z nadzornim svetom predlagala, da bi lanski bilančni dobiček v višini 4,4 milijona evrov ostal nerazporejen. Država, ki je 81odstotna lastnica celjske elektrodistribucijske družbe, se s tem ni strinjala, zato je skupščina potrdila njen predlog. Elektro Celje bo tako konec julija svojim delničarjem izplačal malo manj kot polovico oziroma 2,1 milijona evrov bilančnega dobička. Bruto dividenda na delnico bo znašala 9 centov, kar je dva centa več kot lani, a še vedno manj kot v preteklih letih, ko je bila skoraj dvakrat višja. Dividendo, ki bi bila takšna kot nekoč, to je 18 centov, sta na seji skupščine predlagala Vseslovensko združenje malih delničarjev in Društvo Mali delničarji Slovenije, ki imata skupaj manj kot 40 delnic. Obveljal je predlog večinskega delničarja in na sklep, sprejet na seji, je predstavnik ciprskega holdinga Kalantia Limited v lasti privatizacijskega mogotca Igorja Laha napovedal izpodbojno tožbo.

Lastniki Elektra Celje so se na seji seznanili tudi z lanskim poslovanjem družbe, ki ima na širšem celjskem območju 175.027 gospodinjskih in poslovnih odjemalcev električne energije. Podjetje je v letu 2021 ustvarilo 52,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 5,2 milijona evrov več kot predlani. Še višjo rast kot pri prihodkih je Elektro Celje zabeležil pri čistem dobičku, ki je znašal malo manj kot 14 milijonov evrov. Predlani je podjetje imelo 5,5 milijona evrov čistega dobička, za lani ga je načrtovalo v višini 8,4 milijona evrov.

V Cetisu in cinkarni najvišje dividende doslej

Nižje dividende, kot jih bodo morali izplačati, so načrtovali tudi v Cetisu. Upravni odbor družbe je predlagal, naj večina bilančnega dobička, ki je konec minulega leta znašal 7,1 milijona evrov, ostane nerazporejena. Delničarjem bi tako kot lani razdelili le 400 tisoč evrov. Slovenski državni holding (SDH), ki je lastnik malo več kot 7 odstotkov Cetisa, je vložil nasprotni predlog. Prepričan, da lahko glede na rezultate preteklih let in leta 2021 izplača več dobička, saj to ne bo ogrozilo njenega poslovanja in razvoja, je predlagal, naj celjska družba delničarjem nameni 5, 9 milijona evrov. Takšen predlog so soglasno podprli drugi lastniki, med katerimi ima največji, skoraj 80odstotni delež ljubljanska družba MSIN. Ta bo s SDH in Kapitalsko družbo, ki ima 7,8 odstotka delnic, z družbo Optimus naložbe v lasti izvršnega direktorja Romana Žnidariča, ki je lastnik 4,5-odstotka Cetisa, ter s članom upravnega odbora Radetom Mijatovičem, ki ima od lani v lasti 2,5 odstotka delnic, dobila za delnico 29,50 evra bruto. Tako visokih dividend v Cetisu doslej še niso izplačali. Zadnjih nekaj let so znašale dva evra, pred letom 2018 še manj.

Lastniki Cetisa so na seji nov petletni mandat podelili dosedanjim članom upravnega odbora Petru Grozniku, Radenku Mijatoviču, Davorju Vlahku in Tini Bačič. SDH in KAD k imenovanju Bačičeve nista dala soglasja, ker nima potrdila o pridobitvi znanja glede pristojnosti, odgovornosti in delovanja nadzornih svetov. Obe državni družbi sta prav tako glasovali proti politiki prejemkov poslovodstva, ker ni, kot sta pojasnili, v skladu s priporočili SDH.

Medtem ko bodo lastniki Cetisa in Elektra Celje na izplačilo dividend morali še malo počakati, so lastniki Cinkarne Celje konec junija za vsako svojo delnico že dobili 31,89 evra bruto dividende, kar je največ doslej. Uprava in nadzorni svet družbe sta sicer predlagala deset evrov nižjo dividendo, a so delničarji na seji skupščine z večino glasov podprli nasprotni predlog Društva Mali delničarji Slovenije. Cinkarna je tako svojim lastnikom razdelila skoraj ves lanski bilančni dobiček, ki je znašal 25 milijonov evrov.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.