Mediji o malih delničarjih

Medij: VEČER Avtorji: Srečko Klapš Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 1. julija 2022 Stran: 6

ENERGETIKA 

Dividende, razrešnica in nova nadzornika

Na skupščini Elektra Maribor večinski lastnik SDH ni izglasoval večine vsebinskih sklepov, ki sta jih predlagala uprava in nadzorni svet

Skupščina delničarjev Elektra Maribor je, po dveh objavljenih sklicih, včeraj postregla še z dodatnimi predlogi in preobrati na skupščini. Na predlog največjega, okoli 8o-odstotnega delničarja, Republike Slovenije, z njenim premoženjem pa upravlja Slovenski državni holding (SDH), tako ni bila izglasovana večina vsebinskih sklepov, ki sta jih predlagala uprava, ki jo od novembra lani vodi Jože Hebar, in nadzorni svet te mariborske elektrodistribucijske družbe.

Delničarjem Elektra Maribor dva milijona evrov dividend

Gremo po vrsti: kljub obširni utemeljitvi uprave, da lanskega bilančnega dobička v višini 3,66 milijona evrov ne izplača za dividende, je bil sprejet predlog SDH, da se bilančni dobiček v višini dobrih dveh milijonov evrov uporabi za izplačilo dividend, preostanek v znesku 1,7 milijona evrov pa ostane nerazporejen.

Prav tako je SDH z nasprotnim predlogom preglasoval dodatno točko dnevnega reda, ki jo je uprava na predlog nadzornega sveta vnesla v drugi sklic skupščine, objavljen konec maja, da nekdanjemu predsedniku uprave Borisu Soviču ne podelijo razrešnice, ker ga je nadzorni svet razrešil iz krivdnih razlogov. Delničarji so namreč izglasovali razrešnico za delo uprave v celotnem preteklem letu, torej tako Soviču kot Hebarju. Naj ob tem spomnimo, da je predsednik nadzornega sveta Samo Iršič lani novembra za Večer v izjavi za medije dejal, da so Soviča razrešili iz poslovnih razlogov. Boris Sovič, ki je v sodnem sporu z nekdanjim delodajalcem, ni želel komentirati te točke dnevnega reda. Je pa bil negativno presenečen nad sestavo gradiva za skupščino delničarjev.

Nova nadzornika Marija Šeme in Samo Logar

Hladni tuš je doživel tudi predlog nadzornega sveta, v katerem sta le Samo Iršič in Tomaž Orešič, saj je Drago Štefe letos januarja odstopil, Jože Hebar pa je po razrešitvi Soviča prevzel vodenje Elektra Maribor, da na njuni mesti imenujejo Francija Miheliča in Mateja Šretla. Mihelič je lani odstopil kot nadzornik Pošte Slovenije iz kvote NSi, Šretl pa je leta 2018 na lokalnih volitvah kandidiral za SDS v Ločah in ni bil izvoljen. Na predlog SDH so delničarji za nova nadzornika imenovali Marijo Šeme, upravljavko premoženja v SDH, in Sama Logarja, ki je zadnja leta deloval v nadzornem svetu Elektra Gorenjske. Ali imenovanje omenjenih pomeni tudi spremembe pri vodenju nadzornega sveta oziroma morebitne spremembe v upravi družbe, pa bo pokazal čas.

Zahtevo malih delničarjev za razširitev dnevnega reda skupščine z dodatno točko, predlogom razrešitve nadzornikov Iršiča in Orešiča ter njuno ponovno imenovanje z začetkom mandata 30. junija 2022, pa so predlagatelji umaknili, ker zanjo ni bilo dovolj podpore. Prav tako niso bile izglasovane nekatere njihove zahteve statutarnih sprememb in pridobivanja lastnih delnic družbe.

Lani z 11,7 milijona evrov dobička

Elektro Maribor je imel lani ob okoli 90 milijonih evrov prihodkov 11,7 milijona evrov čistega dobička, kar je za 1,2 milijona evrov več kot preteklo leto. Konec lanskega leta so imeli 221 tisoč odjemalcev priključenih na distribucijsko omrežje in 770 zaposlenih. Distribuirali so 2314 gigavatnih ur električne energije, kar je za dobrih pet odstotkov več kot leto prej in največ do zdaj. V sistem naprednega merjenja je vključenih že 99,5 odstotka vseh merilnih mest, v omrežju je več kot polovica podzemnih vodov in 72 odstotkov izoliranih vodov. Konec leta 2021 je bilo na distribucijsko omrežje Elektra Maribor priključenih 5412 proizvodnih virov, kar je za tretjino več kot leto pred tem. Lani so izdali za 43 odstotkov več soglasij za priključitev malih proizvodnih virov. Za investicije pa so namenih 33 milijonov evrov, prav tako največ do zdaj. 

SDH zamenjal nadzornike Pošte Slovenije

Slovenski državni holding (SDH) je na sredini skupščini Pošte Slovenije zamenjal tri od petih predstavnikov kapitala, ki sedijo v nadzornem svetu. Odpoklic je pojasnil z izgubo zaupanja lastnika, potem ko je bila opravljena revizija imenovanja Tomaža Kokota za generalnega direktorja družbe. Z včerajšnjim dnem tako z mesta članov nadzornega sveta odhajajo Ervin Renko, Igor Škrinjar in Niko Samec. Imenovani so bili že trije novi člani, ki jim bo danes začel teči štiriletni mandat. Za nove predstavnike kapitala je SDH imenoval Domna Trobca, Barbaro Nose in Barbaro Cerovšek Zupančič.

Medij: SIOL Avtorji: STA, A. P. K. Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 17. junija 2022 Ura: 16.47

Delničarji Telekoma Slovenije so danes na skupščini sprejeli nasprotni predlog društva MDS glede dividend, tako da bo družba zanje namenila 29,24 milijona evrov oz. 4,50 evra bruto na delnico. Skupščina pa ni sprejela posvetovalnega sklepa o politiki prejemkov uprave in nadzornega sveta ter ni podala pooblastila upravi za nakup lastnih delnic.

Sprejeta dividenda je enaka lanski in višja, kot je predlagala uprava. Ta je predlagala, da se od45,2 milijona evrov bilančnega dobička nameni 22,7 milijona evrov oz. 3,50 evra bruto na delnico.

Kot je prek spletne strani Ljubljanske borze sporočila družba, bodo dividende izplačane 2. avgusta upravičencem, ki bodo na 1. avgust vpisani v delniško knjigo.

Telekom Slovenija presegel lanske rezultate

V društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) so v obrazložitvi ob vložitvi nasprotnega predloga dejali, da je Telekom Slovenije presegel lanske rezultate in da je predlagana dividenda enaka lanski ter da ima družba samo na postavki statutarne rezerve prosta finančna sredstva v višini 54,85 milijona evrov.

Skupščina družbe, ki je v večinski lasti države – Slovenski državni holding (SDH) ima 4,25-odstotni delež, upravlja pa tudi 62,54-odstotni delež države – se je seznanila s poročilom o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta za leto 2021 ter s prejemki članov organov vodenja treh največjih odvisnih družb družbe v letu 2021.

Ob tem pa ni sprejela posvetovalnega sklepa o politiki prejemkov. "Politika prejemkov, ki v Telekomu Slovenije velja, je sicer skladna z zakonodajo, družba pa bo dodatno proučila priporočila Slovenskega državnega holdinga, ki so bila objavljena 16. marca, ter prilagojeno politiko prejemkov predložila v posvetovalno glasovanje delničarjem na naslednji redni skupščini delničarjev družbe," so zapisali v sporočilu po skupščini.

Delničarji upravi niso podelili pooblastila za pridobivanje in odsvojitev lastnih delnic

Delničarji upravi družbe tudi niso podelili pooblastila za nadaljnje pridobivanje in odsvojitev lastnih delnic. Po predlogu bi lahko družba v 36 mesecih pridobivala lastne delnice, a deleža vseh lastnih delnic skupaj ne bi smela povečati prek pet odstotkov osnovnega kapitala družbe. Na ta način pridobljene delnice bi lahko družba uporabila za zamenjavo za lastniške deleže v drugih družbah v okviru izvajanja strategije prevzemov, za odprodajo strateškemu partnerju in za prodajo na organiziranem trgu, pri čemer zadnje ne bi smel biti izključni namen.

Skupščina pa je ob seznanitvi z letnim poročilom za lani upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2021 podelila razrešnico.

Delničarji so se seznanili, da je svet delavcev 21. oktobra 2021 za predstavnike zaposlenih v nadzornem svetu za štiriletni mandat, ki bo začel teči 15. novembra letos, imenoval Draga Kijevčanina, Dušana Piška in Jano Žižek Kuhar. Prav tako so se delničarji seznanili, da je Jana Žižek Kuhar 11. maja letos podala odstopno izjavo z mesta članice nadzornega sveta, in sicer z dnem imenovanja novega predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu. Svet delavcev je 2. junija letos za nadomestnega člana, predstavnika zaposlenih, v nadzornem svetu družbe izvolil Roka Pleterška. Njegov mandat traja do izteka mandata predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu, to je do 14. novembra 2025.

Skupščina je tudi potrdila spremembe statuta družbe, ki med registrirane dejavnosti družbe med drugim dodajajo trgovino z motornimi vozili, trgovino s farmacevtskimi izdelki, druge zdravstvene dejavnosti ter socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe.

Kot so pojasnili v gradivu za skupščino, Telekom namreč razvija tudi rešitve na področju trajnostne mobilnosti s poudarkom na rešitvah električne mobilnosti, registracija dejavnosti pa bo kupcem električnih vozil omogočila prijavo na razpise za sofinanciranje nakupa električnega vozila. Poleg tega družba izvajalcem zdravstvenih storitev zagotavlja IKT-tele medicinske storitve, ki vključujejo najem tele medicinske opreme. Tako je za izvajanje teh storitev treba pridobiti dovoljenje Agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke ter dopolniti registrirane dejavnosti družbe.

Delničarji so se seznanili s poročilom o pridobivanju lastnih delnic

Delničarji so se seznanili s poročilom o pridobivanju lastnih delnic, pridobljenih na podlagi pooblastila skupščine delničarjev z 18. junija 2021.

Kot so sporočili iz MDS, je predsednik društva Rajko Stanković na skupščini zastavil vprašanje glede predvidenega nakupa podjetja Aktual IT in lanske tožbe T-2 v višini nekaj manj kot 50 milijonov evrov.

Predsednik Uprave Cvetko Sršen je odgovoril, da pričakujejo velike sinergije z Aktualom IT in glede na lanske poslovne rezultate te družbe bi kupnina ta trenutek znašala okoli 20 milijonov evrov, saj obstaja dogovorjena formula, ko pa bodo izpolnjeni vsi odložni pogoji in pridobljeno soglasje agencije za varstvo konkurence, pa se bo dokončno izračunala. Kar zadeva tožbo T-2, pa je povedal, da so mnenja, da je v celoti neupravičena in da bo zavrnjena.

Predsednik nadzornega sveta Iztok Černoša pa je Stankoviću na vprašanje glede števila sej nadzornega sveta in njegovih komisij v lanskem letu – bilo jih je 47 – odgovoril, da je bilo devet sej v obdobju od februarja do junija 2021 zaradi preverbe letnega poročila, da so letos že izvedli manj sej in da se bodo "samoomejili", razen če bi to zahtevala narava dela nadzornega sveta. Povedal je tudi, da število sej ni izraz nezaupanja v delo uprave, saj da ima ta njihovo 100-odstotno podporo, so navedli v MDS.

Medij: 24ur  Avtorji: Tadej Grešovnik Teme: Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Torek, 17. maj 2022 Vir: TUKAJ

Po tem, ko je Gen Energija, ki jo zdaj vodi nekdanji državni sekretar Blaž Košorok, pred časom izkoristila predkupno pravico in od Elektra Ljubljana odkupila delež družbe, je ljubljansko višje sodišče zdaj taisti delež vrnilo Elektru. Takratni odstavljeni direktor Andrej Ribič je nasprotoval domnevno politični prodaji, a sta SDH in Gen Energija posel vseeno izpeljali, čeprav kot zdaj ugotavlja sodišče, pogoji za uveljavljanje predkupne pravice niso bili izpolnjeni.

Kaj je pravzaprav v ozadju, tudi politične, bitke za tako zelo zaželen 25-odstotni delež v družbi Gen-EL? Gen Energija  je želela z odkupom četrtinskega deleža Elektra Ljubljana preko Gen-Ela povečati svoj vpliv v našem največjem dobavitelju elektrike, je prepričan pred meseci odstavljeni predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič. "Takrat so bile želje, da se Gen Energija  popolnoma podržavi in končni cilj je bila odstavitev Roberta Goloba. Da se mene umakne iz nadzornega sveta Gen-Ela in s tem pridobi prosto pot do zamenjave." 

Gen Energija in Elektro Ljubljana sta sicer imela dogovor o odkupu. Gen Energija bi imela predkupno pravico, a le pod pogojem, da bi zakon Elektru prepovedoval lastništvo v drugem podjetju, ki se ukvarja z energetsko dejavnostjo. In tu se prične zmešnjava. Ker so v SDH in Gen Energiji menili, da je ta pogoj izpolnjen, so nakazali kupnino dobrih 12 milijonov evrov Elektru, kjer pa so bili drugačnega mišljenja. Zato so denar tako vrnili. Gen Energija  je kupnino ponovno poslala nazaj Elektru.

"Dogovor je bil podpisan že nekaj let nazaj, mislim, da 2018 pa 2020 potem amandmiran oziroma aneksiran. Govorimo o pogodbi, ki je za našo stran veljavna. Bomo videli, kaj bo sodišče na koncu povedalo," pravi predsednik uprave Gen Energije Blaž Košorok.

Prvo sodno bitko je zdaj dobil Elektro

 Višje sodišče je namreč po naših informacijah ugotovilo, da ni dokazov, da bi bili pogoji za odkup deleža izpolnjeni. Zadevo pa je zdaj vrnilo v ponovno odločanje registrskemu sodišču.  

"Sodišče je sedaj preklicalo vpis, to pomeni, da je ponovni lastnik deleža Elektro Ljubljana. In sedaj smo na začetku, zdaj se bodo morali v družbi odločiti, ali gredo v prodajo, po pošteni ceni seveda," ocenjuje Ribič. 

Ribič, ki je bil štiri mesece pred iztekom mandata, iz krivdnih razlogov razrešen z vrha Elektra, namreč vseskozi vztraja, da je kupnina prenizka. "Čas za to je bil prej za premišljevati, ne kasneje, ko se dejansko stvari dogajajo," pravi Košorok in dodaja, da se glede kupnine ne bi opredeljeval. "Počakajmo, kaj bo sodišče povedalo, pa bomo videli potem naprej. V interesu Gen Energije pa je, da ta delež pridobil," dodaja Košorok.   

Ribič, sicer veliki zaveznik najverjetnejšega novega mandatarja Roberta Goloba, bil je tudi šef njegovega volilnega štaba, meni, da bi lahko Elektro za omenjeni delež Gen-Ela namesto dobrih 12 iztržil celo več kot 20 milijonov evrov. "Se pa bojim, da bodo poskušali zdaj na hitro skleniti nek sporazum, neko poravnavo in pod mizo doseč neko ceno, ki spet ne bo poštena in to prodati. Tako da bodo zakrili sledi. In v SDH-ju in v Gen Energiji," meni Ribič.

Iz SDH-ja so sporočili, da "ker je sproženih več sodnih postopkov, ki so še v teku, zadeve ne morejo komentirati". Kateri bodo naslednji koraki Elektra Ljubljana? Iz podjetja, ki ga zdaj vodi Aleksander Zupančič, nekdanji šef kabineta ministra Andreja Vizjaka, danes odgovorov nismo dobili.  

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 29. marca 2022 Ura: 13.38  Vir: TUKAJ 

Ljubljana, 29. marca - Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je danes objavila prevzemno ponudbo za vse delnice družbe Mladinska knjiga Založba, ki jih še nima v lasti. Ponudba se nanaša na nekaj manj kot 601.000 delnic oz. 48,77 odstotka vseh, DUTB za delnico ponuja 8,90 evra. Ponudba velja od 30. marca do 3. maja.

DUTB že ima v lasti 631.117 delnic oz. okoli 51,23 odstotka vseh delnic Mladinske knjige Založbe, ponudba se nanaša na preostalih 600.908 delnic. DUTB za vsako delnico ponuja 8,90 evra v denarju. Prag uspešnosti ponudbe ni določen, je razvidno iz ponudbe, objavljene v časniku Delo.

Prevzem 48,77-odstotnega deleža Mladinske knjige Založbe bi bil po tej ceni vreden okoli 5,35 milijona evrov.

Drugi največji delničar Mladinske knjige Založbe je družba TCK z okoli 17,8-odstotnim deležem, okoli 3,3 odstotka je lastnih delnic, je razvidno iz aplikacije protikorupcijske komisije Erar. Družba TCK, ki je bila nekdaj del Hete, slabe banke avstrijske banke Hypo, je od junija 2020 v lasti na Cipru registrirane družbe Ermaged Limited srbskega poslovneža Miodraga Kostića. Založba ima tudi skoraj petino malih delničarjev.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) so nad ponujeno ceno v prevzemni ponudbo razočarani. Menijo, da ta ne odraža dejanske vrednosti družbe Mladinska knjiga Založba, saj po njej, kot opozarjajo, DUTB vrednoti celotno premoženje družbe zgolj na slabih 11 milijonov evrov. Ob tem v društvu MDS izpostavljajo knjigovodsko vrednost kapitala družbe, ki je konec lanskega leta znašala 30,5 milijona evrov.

Družba Mladinska knjiga Založba je imela po navedbah društva konec leta 2020 za 12,4 milijona evrov rezerv iz dobička, ki bi bili lahko podlaga za izplačilo dividend. "DUTB si bo tako lahko kupnino za preostale delnice povrnil že takoj po prevzemu, samo z izplačilom dividende iz rezerv iz dobička," so v društvu MDS zapisali v sporočilu za javnost.

V društvu so postregli tudi s podatki o lanskem poslovanju družbe Mladinska knjiga Založba. Ti kažejo, da je družba močno presegla rezultate v 2020 in tudi načrte za lani. Po prvih podatkih je ustvarila slabih 71 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, EBITDA je znašal 5,6 milijona evrov, dobiček iz poslovanja 2,4 milijona evrov, čisti dobiček pa 1,9 milijona evrov, so še navedli v društvu MDS in se ob tem vprašali, ali se bo v času veljavnosti prevzemne ponudbe DUTB opogumil kak drug investitor in ponudil višjo konkurenčno ponudbo, ki bo bolj odražala dejansko vrednost Mladinske knjige Založbe.

Uprava Mladinske knjige Založbe je na zahtevo DUTB za 28. april sklicala skupščino, na kateri bodo delničarji na predlog DUTB odločali o odpoklicu Andreja Božiča z mesta člana nadzornega sveta ter imenovanju Jožeta Možine, Mateja Pirca in Nine Marin v nadzorni svet.