Mediji o malih delničarjih

Dividende letos večinoma višje, donosi pa manjši

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik  Teme: mali delničarji Datum: Sreda , 12. januar 2022 Stran: 9

Dividende letos večinoma višje, donosi pa manjši

Ljubljanska borza Večina borznih družb letos načrtuje boljše poslovanje kot lani, a višje so že tudi cene delnic Potem ko seje osrednji indeks Ljubljanske borze lani povzpel za skoraj 40 odstotkov, bo letošnje leto, kot kaže, bolj negotovo, čeprav optimizem tudi v Ljubljani močno prevladuje. Vrednosti delnic prve borzne kotacije so po vseh kazalcih višje, kot so bile v tem času lani, to pa tudi pomeni, da se bodo vlagatelji bolj odzivali na uspeh poslovanja. Še vedno pa jih bodo privlačili dividendni donosi.

 

Z jutrišnjo oceno poslovanja Luke Koper bodo dobili prvi vpogled v lansko poslovanje slovenskih borznih družb in s tem tudi v delitev dobička. Konec januarja bo prvo oceno lanskega poslovanja razkrila še Krka.

Borzne družbe bodo sicer predloge izplačil dividend začele razkrivati marca.

Petrol bo sklic skupščine predvidoma objavil sredi marca. Pomemben dejavnik, ki bi lahko vplival na letošnjo rast tečajev, so tudi še vedno nizke obrestne mere in strah varčevalcev pred ležarinami. Še posebej v drugi polovici lanskega leta so začeli opazno naraščati prilivi v vzajemne sklade, kar tudi kaže, da slovenski varčevalci postopno bolj aktivno iščejo tudi bolj tvegane naložbe. To pa seveda pomeni tudi nakupe delnic slovenskih družb.

 

Višja vrednotenja

Ljubljanska borza je bila v zadnjih letih za vlagatelje zanimiva predvsem zaradi dividendnih donosov, ob razmeroma nizkem vrednotenju cen delnic. A kot že omenjeno, so vrednotenja letos opazno višja, to pa povečuje tveganja, če se poslovni načrti družb ne uresničijo. Med osmimi družbami prve borzne kotacije le še delnice NLB in Telekoma Slovenije kotirajo nižje od njihove knjigovodske vrednosti. Pri tem je treba opozoriti, da delnice bank skoraj povsod v evrskem območju kotirajo pod knjigovodskimi vrednostnimi. Za delnice Krke je treba odšteti že več kot 2,7-kratnik njihove knjigovodske vrednosti. Še vedno pa so njihovi tečaji dokaj zmerni, če jih merimo glede na dobiček na delnico. Še najdražje v tej primerjavi so delnice Krke, Telekoma Slovenije in Luke Koper, za katere je treba odšteti okoli 11-kratnik dobička na delnico, ustvarjenega v preteklih štirih četrtletjih. Seveda vlagatelji naložbene odločitve sprejemajo glede na pričakovano, torej letošnje poslovanje.

 

Pregled pa pokaže, da z izjemo Cinkarne Celje - ta po nekaj izjemnih letih pričakuje nekoliko nižjo dobičkonosnost - vse preostale družbe načrtujejo vsaj takšen dobiček kot lani. Največjo, okoli 50-odstotno rast dobička načrtuje Petrol, ki je v preteklih dveh letih občutil vpliv epidemije. Dividendni donosi še vedno privlačni Ob zdajšnjih tečajih delnic lahko vlagatelji pričakujejo od 3,5- do skoraj osemodstotni dividendni donos. Družbe bodo sicer predlog za izplačilo dividend razkrile spomladi, naša napoved temelji na preteklih izplačilih dobička in začrtani dividendni politiki, pri čemer smo za osnovo vzeli oceno lanskega poslovanja. Finančne družbe so imele v preteklih dveh letih omejitve pri izplačilu dividend, vseeno pa pri teh družbah ni pričakovati večjih presežkov. 

 

NLB je že ob koncu lanskega leta izplačala začrtano dividendo, potem ko sta Banka Slovenije in ECB odpravili omejitve izplačil. Glede na začrtano dividendno politiko bo tako največja slovenska banka letos postregla s približno pet evrov dividende na delnico, kar prinaša okoli šestodstotni dividendni donos.

 

Nekaj rezerve ima med finančnimi družbami mogoče Sava Re, ki je lani zaradi omejitev izplačala manj od začrtane dividendne politike. Druga največja zavarovalnica sicer delničarjem obljublja, da bo za dividende delila med 35 in 45 odstotki čistega dobička (ob upoštevanju stabilnosti poslovanja). Glede na lansko oceno poslovanja to pomeni vsaj 1,20 evra dividende na delnico.

 

Zavarovalnica Triglav ima v dividendni politiki zapisano, da bo za dividende delila najmanj polovico dobička. To bi pomenilo, da bo letos ponudila okoli 2,20 evra na delnico. Triglav sicer ni podal ocene čistega dobička, iz preostalih podatkov pa ga je mogoče približno izračunati. Dodajmo, da Triglav lani, kljub omejitvam, ni odstopil od politike izplačil. Veliko zanimanja bo tudi pri dividendi še za delnice Krke. Po oceni uprave je lanski dobiček presegel 300 milijonov evrov, kar obeta okoli 5,20 evra dividende oziroma 4,3-odstotni dividendni donos. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije, ki praviloma razdeli skoraj ves dobiček. Če bo tako tudi letos, bodo vlagatelji prejeli okoli 4,50 evra na delnico, kar je pri zdajšnji ceni okoli 7,7-odstotni dividendni donos

.Najnižji donos lahko pričakujejo delničarji Luke Koper. Če bo ta delila polovico dobička, tako kot v preteklih letih, bo dividenda znašala okoli 0,90 evra na delnico, kar pri zdajšnji ceni delnic obeta 3,5-odstotni dividendni donos.

Dividendni donosi bodo letos znašali od tri do osem odstotkov. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije. NLB bo predvidoma izplačala okoli pet evrov dividende na delnico.  

 

Več...

Banka Slovenije pripravlja zakonski predlog za novo vlado

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  Bančna sanacija, mali delničarji Datum: Torek , 22. december 2021 Stran: 3

Sodba ESČP je pravnomočna, oškodovani vlagatelji pa še vedno brez pravnega sredstva.

Ker državno odvetništvo ni vložilo zahteve za obravnavo pred velikim senatom, je sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je menilo, da je bila bančnim razlaščencem z izbrisom podrejenih obveznic in delnic v sanaciji bank kršena pravica do lastnine, postala pravnomočna. A zgodba z bančnimi izbrisi kljub temu tudi osem let po sanaciji bank še ni rešena.

Bančni razlaščenci in njihova pravica

Tožba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je ena redkih dokončnih v osemletni zgodbi o domnevno spornih razlastitvah delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank. ESČP je v omenjenem primeru ugotovilo, da je šlo za kršenje pravice do lastnine, šestim tožnikom je dosodilo odškodnino za duševne bolečine ter državi naložilo, da brez dodatnih zamud zagotovi možnost učinkovitega pravnega sredstva za izpodbijanje odločb Banke Slovenije, ki so bile podlaga za razlastitev oziroma uveljavljanje odškodnin.

Država bo tožnikom tako izplačala dosojene odškodnine za duševne bolečine v skupni vrednosti 16.000 evrov, ne pa tudi za materialno škodo, saj ESČP tega ni določilo. Možnost za to naj bi oškodovani vlagatelji dobili prek učinkovitega pravnega sredstva, na kar čakajo že osem let.

Zamrznjen zakon

Spomnimo: v letih 2013 in 2014 je Banka Slovenije v postopkih sanacije šestih bank z izrednimi odločbami razlastila več kot 100.000 delničarjev in lastnikov podrejenih finančnih instrumentov, ki so skupaj izgubili 960 milijonov evrov. Podlaga za to je bil zakon o bančništvu, ki bančnim vlagateljem ni omogočil izpodbijanja takšne odločitve, a je nato ustavno sodišče jeseni 2016 presodilo, da mora vlada oziroma državni zbor razlaščenim vlagateljem to zagotoviti v šestih mesecih, kar se ni zgodilo. Zakon, ki je prinesel podlago za vlaganje odškodninskih tožb je bil sprejet šele konec leta 2019, a je bilo njegovo izvajanje čez nekaj mesecev zadržano. To je zahtevala Banka Slovenije, ki se ni strinjala s tem, da bi morala v celoti pokriti morebitne odškodnine razlaščenim lastnikom delnic in podrejenih obveznic. V Banki Slovenije so prepričani, da je zakon sporen predvsem zaradi nedovoljenega monetarnega financiranja in kršenja finančne neodvisnosti centralne banke. Ustavno sodišče se je glede nerešenih vprašanj obrnilo na ESČP, ki pa o tem še ni sprejelo odločitve, zato zadeva stoji.

Banka Slovenije je v vmesnem času najela skupino strokovnjakov, ki naj bi pripravili rešitve za bančne razlaščence, skladne s slovensko in evropsko ureditvijo. Skupina pravnih strokovnjakov je menila, da bo treba sicer počakati na odločitev ustavnega sodišča in nato presojo sodišč o morebitnem oškodovanju vlagateljev, vendar je hkrati ocenila, da bi bilo treba razlaščencem omogočiti tudi poravnalno shemo. Skupina pravnikov zdaj po pojasnilu Banke Slovenije pripravlja konkretne zakonske rešitve, ki bi oškodovanim vlagateljem omogočile vložitev tožb na slovenskih sodiščih. »Računam, da bomo sredi prihodnjega leta na točki, ko bomo lahko resno razpravljali o rešitvah s tistimi, ki so pooblaščeni, da vložijo tak zakon,« je v pogovoru za nacionalno televizijo povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Ker bodo v vmesnem času še parlamentarne volitve, bo to torej prepuščeno novi vladi in poslancem.

Taktika zavlačevanja

Aljoša Tomaž iz KD Group, ki je prek skladov in zavarovalnice takrat prav tako izgubila podrejene finančne instrumente, sodbo ESČP podpira, a dodaja, da institucionalni vlagatelji v pravnem smislu ne morejo veliko narediti. Ocenjuje, da je prav to, da se nič ne zgodi, del taktike. Tomaž spomni na študijo ekonomista Veljka Boleta, po kateri je bila bančna vrzel za 2,8 milijona evrov nižja, kot jo je izračunala Banka Slovenije, in doda, da je bila sanacija bank pretirana. Po Tomaževih besedah se to kaže tudi v sedanjem poslovanju bank in dobičkih, ki jih te izplačujejo: »Menim, da se odločevalci tega zavedajo, a nihče noče v to ugrizniti.«

Medtem pa oškodovani mali in veliki vlagatelji vsak po svoje iščejo načine za poplačilo svoje naložbe. Celjska pravnika sta, kot je znano, poplačilo izbrisanih podrejenih obveznic iztožila kar od Banke Celje oziroma njene pravne naslednice Abanke, na sodišču potekajo še nekateri postopki proti bankam izdajateljicam, trem zavarovalnicam je uspelo izterjati zadržane obresti od podrejenih obveznic.

Več...

Razlaščenim vlagateljem v bančni sanaciji odškodnine do marca 2022

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, obvezničarji, sanacija bank Datum: Ponedeljek, 21. december 2021 

Ljubljana, 20. decembra (STA) - Državno odvetništvo mora dosojene odškodnine razlaščenim vlagateljem v podrejene obveznice in delnice bank iz časa sanacije bank leta 2013 izplačati v treh mesecih od pravnomočnosti sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), to je do 14. marca 2022, so za STA pojasnili na državnem odvetništvu.

Sodba ESČP iz septembra letos, s katero je sodišče presodilo, da razlaščeni vlagatelji niso imeli na voljo učinkovitega pravnega sredstva, je dokončna postala 14. decembra.

ESPČ je odločilo, da je v primeru razlaščenih vlagateljev prišlo do kršitve 1. člena dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Sodišče je menilo, da Republika Slovenija - vlada in sodišča - od leta 2013 vlagateljem ni zagotovila kakršnega koli učinkovitega sredstva, s katerim bi lahko na sodiščih izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije. Po izračunih Banke Slovenije naj bi šlo pri razlaščenih delnicah oz. obveznicah za ničvredno premoženje, ESČP pa je presodilo, da je treba o tem presoditi v ustreznem postopku.

Ob tem se sodišče ni spuščalo v podrobnosti pravnega sredstva iz zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, sprejetega leta 2019, ker je ta zakon v postopku ocene ustavnosti pred ustavnim sodiščem. Prav tako se ni spuščalo v to, ali so bili izredni ukrepi v splošnem interesu in ali je bilo vzpostavljeno pravično ravnovesje med zahtevami splošnega interesa skupnosti in varstvom pravice pritožnikov do mirnega uživanja njihovega premoženja.

Ker ima država obveznost zagotoviti pritožnikom učinkovito izpodbijanje ukrepov in uveljavljanje zahteve po povrnitvi škode, ESČP pritožnikom ni prisodilo premoženjske škode. Prisodilo pa jim je nepremoženjsko škodo. "Pojasnilo je, da je pritožnikom to, da niso mogli zahtevati povračila škode in so bili v negotovosti glede pravnega sredstva, ki bi jim to omogočilo, povzročilo stisko," so septembra pojasnili v državnem odvetništvu.

ESČP je tožnikom Jožetu Pintarju, Tadeju Kotniku, Luki Jukiču ter Andreju in Ireni Jesenko prisodilo po 3000 evrov, Jožku Peterlinu pa 1000 evrov. Pritožnica Milena Logar medtem ni zahtevala zadoščenja za to škodo. Šestim pritožnikom je ESČP prisodilo tudi stroške postopka v zneskih med 915 in 2964 evrov, en pritožnik tega ni zahteval.

Država mora po sodbi ESČP sicer uporabiti ustrezne splošne in posebne ukrepe, s katerimi bo pritožnikom zagotovila pravice, ki so jim bile kršene, ukrepe pa mora sprejeti tudi glede vseh drugih, ki so v enakem položaju kot pritožniki.

Ker se vse od bančne sanacije konec leta 2013 ni našlo ustrezne rešitve, je Banka Slovenije za rešitev odprtih vprašanj angažirala neodvisno skupino pravnih strokovnjakov, ki je kot najbolj primerno rešitev videla vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država.

 

Več...

Zadnji tedni za prevzem zapuščenih delnic

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme: mali delničarji Datum: Ponedeljek , 13. december 2021 Stran: 3

Zadnji tedni za prevzem zapuščenih delnic Ukinjanje registrskih računov KDD bo naložbe z novim letom prenesel v last Kapitalske družbe Nekateri zanje sploh ne vedo Maja Grgič Okoli 50.000 delničarjev ima le še tri tedne časa, da iz namenskega računa pri Klirinško depotni družbe (KDD) prevzamejo svoje vrednostne papirje in si s tem zagotovijo uživanje vseh pravic iz te naložbe. Z novim letom bodo namreč njihove delnice prešle v last Kapitalske družbe (Kad), kar pomeni, da bodo nepovratno izgubili ne le donose, temveč tudi delnice.

Zakon o nematerializiranih papirjih je namreč pred petimi leti ukinil tako imenovane registrske račune pri KDD, na katerih je svoje delnice brezplačno hranilo okoli 100.000 delničarjev. A le približno polovica jih je naložbe preneslo na plačljive trgovalne račune pri borznih posrednikih ali bankah, preostale je KDD nato prenesel na skupni namenski sklad za prenos na Kad, in če jih upravičenci do konca leta ne bodo zahtevali, bodo delnice pristale v lasti Kada oziroma kasneje demografskega sklada.

Na KDD pojasnjujejo, da ima po zadnjih podatkih na namenskem računu delnice še okoli 50.000 upravičencev, skupna ocenjena vrednost pripadajočih vrednostnih papirjev pa znaša kar 14 milijonov evrov. Na KDD posameznih primerov ne morejo izpostavljati, ugotavljajo pa, da morda nekoliko presenetljivo v vseh segmentih prevladujejo borzni vrednostni papirji. »Pozabil« skoraj 90.000 evrov Večinoma gre za delničarje iz časa lastninjenja slovenskih podjetij. Po podatkih Vseslovenskega združenja malih delničarjev so bilo v začetku oktobra kar 4103 takšni delničarji v Zavarovalnici Triglav, njihov delež pa je bil vreden okoli 1,5 milijona evrov. V primeru Krke naj bi bilo takšnih lastnikov 294, skupna vrednost naložbe pa kar 3,3 milijona evrov. Največji takšen imetnik ima po podatkih združenja kar 790 delnic Krke, kar pomeni, da bi lahko konkretni delničar ostal brez več kot 92.000 evrov. V Petrolu je takšnih delničarjev 574, vrednost njihovih delnic pa okoli 1,2 milijona evrov. In kako lastniki te delnice sploh lahko dobijo, preden te pristanejo na Kadu? Upravičenec uveljavi svojo pravico tako, da na KDD najpozneje 31. decembra letos vloži zahtevo za prenos vrednostnih papirjev na račun pri članu KDD, torej borznoposredniški družbi ali banki. Kot pojasnjujejo na KDD, mora biti upravičenec na zanesljiv način identificiran (overjen podpis na zahtevi ali enakovreden način identifikacije, kot je predložitev kopije osebnega dokumenta), najpreprosteje pa je, če to zanj opravi član KDD, kjer imetnik odpre račun vrednostnih papirjev.

Kako je torej mogoče, da posameznikom ni mar za več deset tisoč evrov vredne tržne naložbe, ki prinašajo dividende, zlahka pa jih je mogoče tudi prodati? »Glede na obsežnost obveščanja upravičencev v preteklih letih menimo, da gre v večini primerov 'zapuščenih' vrednostnih papirjev za zavestno odločitev upravičenca, da ukvarjanje s to zadevo - tako časovno kot stroškovno - ne opravičuje pričakovane koristi. Objektivni razlogi za pozno urejanje, kot je na primer trajanje zapuščinskega postopka, so po naši oceni v precejšnji manjšini,« pojasnjujejo na KDD. 

Splet različnih vzrokov

Predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stankovič meni, da je vzrokov, da se toliko delničarjev ne pobriga za svoje delnice, več. Eden je, da gre v pomembnem delu za delnice v družbah s skoncentriranim lastništvom, kjer večinski lastnik preprosto ni zainteresiran za odkup teh deležev in jih torej nimajo komu prodati.

Drugi vzrok je po Stankovičevih besedah tudi nizka vrednost teh delnic, ki je marsikje manjša, kot bi lastnika stali stroški prenosa na njegov trgovalni račun. Analiza kapitalskega trga pri nas, ki sta ga po naročilu evropske komisije opravili družbi Pricewaterhouse-Coopers (PWC) in BTA Consultings, ugotavlja, da so stroški lastništva finančnih instrumentov in njihovih transakcij pri nas bistveno višji kot v primerljivih državah. Stankovič se strinja, da je to težava in da je to povezano s premajhno konkurenco na tem področju pri nas, saj imamo le še pet tovrstnih ponudnikov. Spomnimo, da je zakonodajalec ob ukinjanju registrskih računov stroške vodenja trgovalnih računov sicer omejil, a je ustavno sodišče to nato razveljavilo, kar pomeni, da se cene gibljejo povsem prosto.

Tretji vzrok so, kot pravi Stankovič, nedokončani postopki dedovanja, saj se šele v zadnjih letih avtomatično preverja, ali je imel pokojnik tudi kakšne vrednostne papirje.

V MDS bodo zato Kadu predlagali, da v primerih, kjer so dedni postopki še v teku, delnic ne bi prenesli. Prav tako bodo predlagali še en poziv svojcem, ki morebiti sploh ne vedo, da so podedovali delnice. Stankovič dodaja, da se soočajo tudi s primeri, ko lastniki preprosto nočejo prevzeti delnic ali pripadajočih dividend oziroma kupnine, čeprav ne navedejo razloga za to. Stankovič ugiba, da je to lahko povezano tudi z nezaupanjem v trg kapitala, kar je pri nas zaradi nekaterih slabih izkušenj v preteklosti še vedno zelo prisotno.

Več...

Robert Golob: O upravi družbe Gen-I bo odločalo sodišče

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme: Elektro distribucija Datum: Petek, 17. november 2021 Stran: 10

Skupščina Gen-I danes spet ni bila uspešna pri imenovanju nove uprave družbe, saj se družbeniki niso uspeli uskladiti, je sporočil predsednik uprave Gen-I Robert Golob, ki se mu danes izteka mandat. O novi upravi bo tako odločalo sodišče, do odločitve sodišča pa se bodo družbeniki še poskušali dogovoriti o novi upravi.

»Nove uprave nimamo, o njej bo odločalo sodišče. Družbeniki so sicer izrazili pripravljenost za nadaljnje pogovore in tudi v podjetju pričakujemo, da se bodo v prihodnjih dneh še pogovarjali,« je v izjavi za javnost v Ljubljani dejal Golob.

Golob odločitev sodišča pričakuje v tednu ali dveh, poudarja pa, da je sodne prakse na tem področju malo, v primeru Gen-I, kjer gre za veččlansko upravo, pa je zadeva še bolj kompleksna. »To bo zanimiv sodni precedens,« je ocenil.

Golob je prejšnji teden ostal brez soglasja za nov mandat na čelu Gen-I, ki ima dva lastnika: 50 odstotkov je v lasti Gen Energije, 50 odstotkov pa v lasti družbe Gen-EL. O imenovanju uprave odloča skupščina soglasno, v nasprotnem primeru predlog ni sprejet.

To se je prejšnji teden že zgodilo. Nadzorniki Gen Energije so poslovodstvu družbe z Martinom Novšakom na čelu naložili, naj na skupščini za predsednika in člana uprave predlaga Jureta Sokliča in Davorina Dimiča. Ker se Gen-EL s predlogom Gen Energije ni strinjal, kandidata nista dobila podpore.

Več...

Odletel tudi Boris Sovič, Elektro Maribor začasno vodi Jože Hebar iz kroga NSi

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Igor Selan, Matija Stepišnik, Večer Teme: Elektro distribucija Datum: Četrtek, 11. november 2021 Stran: 10

Boris Sovič ni več predsednik uprave Elektra Maribor. Nekdanjega mariborskega župana iz vrst SD, ki je družbo vodil vse od marca leta 2012, zadnji mandat na čelu družbe pa začel pred letom in pol, je pozno popoldne razrešil nadzorni svet družbe, za njegovo razrešitev so po neuradnih informacijah glasovali štirje nadzorniki, dva sta bila proti. Razrešitev predsednika uprave sicer naj ne bi bila na dnevnem redu seje. Sovič je informacijo o razrešitvi potrdil, za komentarje pa ni bil dosegljiv. Do zaključka redakcije iz družbe tudi niso poslali nobenega uradnega obvestila o razrešitvi.

Vodenje družbe je trenutno prevzel predsednik nadzornega sveta Jože Hebar iz kroga NSi. Hebar je v javnosti poznan kot direktor podjetja Kapsch Slovenija, ki se je pred nekaj leti na Darsovem razpisu neuspešno potegovalo za vzpostavitev sistema elektronskega cestninjenja na slovenskih avtocestah. Trenutno ima svoj s.p., je tudi polovični lastnik mariborskega podjetja Sine, ki je lani ustvarilo nekaj več kot 24 tisoč evrov prihodkov.

Nadzorni svet naj bi Soviča razrešil iz krivdnih razlogov, očitali naj bi mu preplačilo male hidroelektrarne na območju Podvelke in prepočasno izdajanje dovoljenj za priključitev malih sončnih elektrarn na omrežje. Hidroelektrarno Podvelka, ki jo je za 1,8 milijona evrov kupilo hčerinsko podjetje Elektra Maribor Oven Elektro Maribor, naj bi preplačali za kar 600 tisoč evrov, saj naj bi vrednost elektrarne ob postavitvi znašala 1,2 milijona evrov. Sovič je sicer očitke o preplačilu zavrnil že v sredo: »So primeri, ko je tržna vrednost nižja od investicijske, vendar ta ni takšen. Na pričakovanem donosu zasnovana ocenjena tržna vrednost omenjene elektrarne je krepko višja od obeh vrednosti v gornji navedbi. Družba OVEN je za hidroelektrarno na podlagi pridobljene cenitve ponudila ceno, ki je zanjo sprejemljiva spričo pričakovanih donosov. Končna vrednost nakupa je tudi precej nižja od cenitve tržne vrednosti, ki jo je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin Slovenskega inštituta za revizijo in sodni cenilec za gradbeništvo. O investiciji je bil sproti obveščen tudi nadzorni svet Elektra Maribor,« piše na spletni strani Elektra Maribor.

O načrtih za zamenjavo Soviča se je začelo špekulirati že avgusta, ko je skupščina delničarjev odpoklicala takratna člana nadzornega sveta Alojza Kovšeta in Jožeta Golobiča, namesto njiju pa kot predstavnika kapitala imenovala Jožeta Hebarja in Draga Štefeta.

Več...

Ribiča razrešili, da bi se znebili Goloba

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Vanja Tekavec Teme: Elektro distribucija Datum: Torek, 9. november 2021 Stran: 10

Razrešitev dolgoletnega direktorja Elektra Ljubljana Andreja Ribiča je, kot kaže, uvod v politično čistko, s katero želi vladajoča politika nastaviti svoje ljudi v največjega slovenskega trgovca z električno energijo Gen-I in s tem prevzeti vpliv v posavskem delu domače energetike.

Odziv Andreja Ribiča na petkovo krivdno razrešitev z mesta predsednika uprave Elektra Ljubljana je sprožil vrsto odzivov v domači politiki. Odzvala sta se tako opozicija kot del vladajoče koalicije. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec očitke, da stoji za Ribičevo razrešitvijo, zanika. »Kot minister za infrastrukturo nimam nobene možnosti vplivanja na kadrovanje v državnih podjetjih. Na ministrstvu skrbimo za zakonodajo, za kadrovanje pa so pristojne druge institucije. Ne vem, kako so nastale te obtožbe,« se je odzval Vrtovec. Minister ni želel komentirati niti vprašanja, kako kot politik gleda na to, da je generalni sekretar SDS Borut Dolanc 18. oktobra letos povabil Andreja Ribiča v državni zbor in mu v pisarni poslanca SDS Danijela Krivca ponudil sporazum o predčasnem odhodu z mesta predsednika uprave Elektra Ljubljana. »Tega primera ne poznam. Videl sem ga po televiziji. Če bi poznal vsebino, bi jo lahko komentiral,« je odgovoril minister.

Od Dolanca so se, kot kaže, distancirali tudi v SDS. »Kot veste, generalni sekretarji strank nimajo zakonsko opredeljenih pravic imenovanja kadrov v družbah, v katerih je država lastnica oziroma zgolj vpletena v lastniško strukturo družbe. Pristojnosti za to imajo zgolj Slovenski državni holding in nadzorni sveti posameznih družb. Iz tega razloga so kakršne koli špekulacije o vsebini zasebnih pogovorov irelevantne in brez teže,« so poudarili v SDS. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako neki je lahko pogovor, ki ga generalni sekretar stranke opravi v pisarni vodje poslanske skupine z direktorjem nekega podjetja, kjer mu ponudi prekinitev pogodbe, zaseben.

Je glavna tarča Robert Golob?

Medtem ko politiki vladajoče koalicije zavračajo odgovornost za Ribičevo razrešitev, pa je ta prepričan, da je bila ta uvod v kadrovski cunami, s katerim želi vladajoča koalicija nastaviti svoje ljudi v slovenskega trgovca z električno energijo Gen-I. Slednjega od leta 2006 vodi Robert Golob, ki mu vladajoča koalicija ni naklonjena, mandat pa mu poteče 17. novembra.

Elektro Ljubljana ima namreč pomembno vlogo na skupščini Gen-I pri odločanju o imenovanju direktorja, zato je Ribič prepričan, da so ga krivdno odstavili zato, da bi mu odvzeli glasovalne pravice pri odločanju o novem mandatu Roberta Goloba na čelu Gen I. Tudi pri tem je Ribič uprl prst v ministra Vrtovca.

Pojasnimo: Gen-I je v polovični lasti Gen energije in polovični lasti družbe Gen-El. Slednja je v polovični lasti Gen-I, po četrtino pa imata v lasti Elektro Ljubljana in Gen energija. Po družbeniški pogodbi Gen-I se o novem predsedniku uprave družbe odloča na skupščini, pri čemer pa se morata o kandidatu strinjati oba družbenika, torej tako Gen energija, ki ga vodi Martin Novšak, kot tudi direktorica Gen-El Martina Pohar. Slednja mora za to dobiti tudi soglasje svojega nadzornega sveta, kjer pa ima Elektro Ljubljana svojega predstavnika.

Golob je doslej imel podporo svojih lastnikov, kar pa bi se lahko spremenilo, saj so se spremenila politična razmerja. Natančneje, nadzorni svet Gen energije vodi član SDS Cvetko Sršen, neuradno pa nadzorni svet obvladujeta NSi in SMC. Nadzorniki Gen energije so o Golobovi usodi odločali danes; po naših informacijah so pozno zvečer sklenili, da Novšaku ne dajo soglasja za imenovanje Goloba za nov mandat. Skupščina Gen-I bo po naših informacijah o tem dokončno odločala jutri. Pričakovati je, da bo jutri o novem predsedniku Gen-I odločal tudi nadzorni svet Gen-El. V njem sedijo predsednika uprave Elektra Ljubljana in Gen Energije, torej Andrej Ribič in Martin Novšak, in še dva zaposlena v Gen-I.

Ribič: Razloge za moj odpoklic skušajo zlorabiti

Andrej Ribič trdi, da za njegovo razrešitev ni bilo nobenih razlogov, kar namerava dokazati tudi na sodišču. »Takoj ko bom dobil odločbo o krivdni razrešitvi, bom na sklep nadzornega sveta Elektra Energije vložil izpodbojno tožbo na sodišču,« je poudaril. Da je bila razrešitev politična, po njegovem nazorno nakazuje tudi dejstvo, da se je v njegovo razrešitev že pred tedni vpletel generalni sekretar SDS Borut Dolanc.

»Zapis nadzornega sveta, da odloča o moji krivdni razrešitvi, hkrati pa mi ponuja sporazum o predčasnem odhodu, je kontradiktoren in za nadzornike tudi kazniv. Če sem kriv, bi me morali brez pogajanj razrešiti takoj,« je med drugim poudaril Ribič. Na vprašanje, kaj so mu v krivdni razrešitvi očitali nadzorniki Elektra Ljubljana, je Ribič danes poudaril, da tega (še) ne ve, saj mu nadzorniki odločbe še niso vročili.

Ribič pravi, da so se pritiski nanj začeli letos spomladi, ko se je kot direktor Elektra Ljubljana uprl, da bi družbi Gen energija prodal 25-odstotni delež Elektra Ljubljana v družbi Gen-El. Pogodba med družbeniki Gen-El je Gen energiji, ki jo vodi Martin Novšak, do konca letošnjega junija namreč omogočala, da kupi delež Elektra Ljubljana v Gen-El (tako imenovana call opcija), če bo Elektro Ljubljana zaradi posebne regulatorne zahteve primoran prodati delež in bo za to podano tudi soglasje SDH. SDH, ki ga je takrat že vodil Janez Žlak, ki ga je imenovala SDS, je Gen energiji podelil soglasje in ta je konec junija unovčila opcijo.

A v Elektru Ljubljana so menili, da regulatorna zahteva ni izpolnjena in da je cena, ki jo ponuja Gen energija, za več milijonov evrov nižja od dejanske tržne vrednosti, zato so zavrnili ponudbo Gen energije in podjetju vrnili kupnino. Gen energija je kasneje kupnino še enkrat nakazala Elektru Ljubljana, Ribič pa je sprožil sodni spor, ki še traja.

»Elektro Ljubljana je delničarska družba. Ker je vrednost naše naložbe v družbi Gen-El bistveno večja, kot nam je ponujala opcija, sem uporabil vsa sredstva, da bi zavaroval našo družbo in s tem tudi premoženje malih delničarjev,« je poudaril Ribič.

Ribič je prepričan, da bi moral Elektro Ljubljana za svoj delež v družbi Gen-El dobiti najmanj nadomestilo, ki predstavlja njegovo realno tržno vrednost. S tem namenom je naročil tudi cenitvi deleža v Gen-El na konec leta 2020 in na dan 30. junija 2021. Obe potrjujeta, da zneski, ki jih je neformalno ponujal Gen, niso ustrezni, trdi Ribič. Med drugim je Ribič navedel, da je pritiske nanj izvajala tudi uslužbenka Slovenskega državnega holdinga Vanessa Grmek.

SDH: Ribič zavaja javnost

Na dogajanje so se odzvali tudi v SDH. Kot so zapisali v izjavi za javnost, Ribič enostransko, zavajajoče in poenostavljeno javnosti predstavlja zapletene večstranske civilnopravne in korporacijske odnose. Ob tem so opozorili, da je Ribič že leta 2018 sklenil pogodbo, s katero je opcijo do nakupa deleža Elektra Ljubljana v Gen-El pridobila družba Gen. »Vsi ti pravni posli so določali način uveljavitve opcijskih upravičenj in tudi ceno; odobrili so jih tudi pristojni organi družbe Elektro Ljubljana,« so med drugim zapisali v SDH. Gen energija je dogovorjeno opcijo do nakupa junija 2021 uveljavila, vendar je Elektro Ljubljana kasneje v zvezi s tem sprožil sodni postopek. Še več, isti delež, za katerega je opcijo uveljavila Gen energija, je Elektro Ljubljana ponudil trgu, med drugim navajajo v SDH, kjer zanikajo tudi Ribičeve navedbe o pritiskih za njegovo zamenjavo.

 

Več...

Skupina Telekom Slovenije v devetih mesecih s tretjino višjim dobičkom

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 04. november 2021 Vir: TUKAJ

Skupina Telekom Slovenije je v prvih devetih mesecih letos ustvarila 486,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je odstotek več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček skupine se je zvišal za 31 odstotkov na 35,9 milijona evrov, ob upoštevanju enkratnih dogodkov v 2020 pa bi bil dobiček višji za 36 odstotkov, so danes sporočili iz družbe.

Dobiček iz poslovanja skupine Telekom je v devetmesečju dosegel 47,5 milijona evrov oz. 18 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani, ob upoštevanju enkratnih dogodkov v lanskem letu pa bi bil ta za 39 odstotkov višji.

Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) je na ravni skupine dosegel 174 milijonov evrov, kar je pet odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej (ob upoštevanju enkratnih dogodkov v 2020 pa devet odstotkov več). EBITDA marža na ravni skupine predstavlja 35,7-odstotni delež v prihodkih od prodaje.

Prihodki od prodaje matične družbe so se medtem v prvih devetih mesecih letos znižali za odstotek na 435,5 milijona evrov, dobiček iz poslovanja je bil za osem odstotkov nižji in je znašal slabih 34 milijonov evrov, EBITDA pa je ostal na enaki ravni kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je okrepil za 27 odstotkov na 35,8 milijona evrov.

»Skupina Telekom Slovenije je še naprej finančno stabilna, ob tem pa glede na razmere na trgu svoje poslovne aktivnosti prilagaja spremenjenim okoliščinam ter skrbno spremlja in ocenjuje tveganja na področju dobavnih verig, kreditnega tveganja, delovanja sistemov in dobičkonosnosti posameznih storitev ter sprejema ustrezne ukrepe,« je v sporočilu za javnost, objavljenem na spletni strani Ljubljanske borze, zapisala uprava Telekoma Slovenije s Cvetkom Sršenom na čelu.

Z devetmesečnim poslovanjem se je v sredo seznanil nadzorni svet Telekoma Slovenije, ki je podal tudi soglasje k imenovanju Tomaža Seljaka za glavnega izvršnega direktorja družbe IPKO Telecommunications, in sicer za mandatno obdobje dveh let, ki začne teči danes.

 

Več...

Pretresi v državni energetiki: se lahko stolček zatrese tudi Robertu Golobu?

Medij: N1  Avtorji: Andreja Lončar  Teme:  Elektro Ljubljana, GEN-I, GEN Datum: Sreda, 03. november 2021 VIR: Tukaj

Nadzorniki Elektra Ljubljane so se danes popoldne sestali na seji. Predsednika uprave Andreja Ribiča niso razrešili, bo pa nova seja nadzornega sveta v kratkem, so nam povedali v Elektru Ljubljana. Za zdaj ni jasno, ali mu bodo novi nadzorniki vendarle pustili dokončati mandat, ki se mu izteče marca. Teden dni pred skupščino Gen-I prav tako ostaja odprto vprašanje, ali lahko še nerazčiščena zgodba o domnevnem prikrivanju začetka prodaje lastniškega deleža Gen-I zamaje tudi stolček Roberta Goloba.

Kadrovske in lastniške spremembe tresejo državno energetiko, oziroma predvsem njen posavski steber: podjetja okrog trgovca z električno energijo Gen-I, ki letno ustvari 2,2 milijarde evrov prihodkov in skupaj s pridruženo Elektro energijo z elektriko oskrbuje 40 odstotkov slovenskih gospodinjstev.

Na prepihu dobra tretjina lastništva

V SDH, ki ga vodi Janez Žlak, so lani decembra zapisali, da gre skupina Gen v “korporativno občutljivo obdobje, zaradi mogočih lastniških prestrukturiranj znotraj skupine in novih prevzemov”.

Gen-I je imela namreč v strateškem načrtu za letošnje leto prodajo 50-odstotnega deleža v Gen-EL, prek katerega je 25-odstotna lastnica same sebe (kot izhaja iz spodnje grafike, je največja lastnica Gen energija z 62,5 odstotka, dodatnih 12,5 odstotka Gen-I je v lasti Elektra Ljubljane).

Prav tako je bila konec lanskega leta nejasna usoda 25-odstotnega lastniškega deleža Elektra Ljubljana v Gen-EL (ki pomeni 12,5 odstotka Gen-I). Ljubljanski distributer je imel v družbeniški pogodbi zapisano, da lahko Gen energija do sredine letošnjega leta odkupi njegov delež v Gen-EL (tako imenovana call opcija), če bo Elektro Ljubljana zaradi posebne regulatorne zahteve primoran prodati delež in bo za to podano tudi soglasje SDH.

Foto : N1/Uroš Kokol

Dve potencialno sporni pogodbi

Skoraj leto dni kasneje je lastniška struktura še enaka. Glavno besedo v podjetju ima torej Gen Energija, ki jo vodi Martin Novšak in je v celoti v državni lasti. Novšak pa za najpomembnejše odločitve potrebuje soglasje Elektra Ljubljane, ki ga vodi Andrej Ribič, in Gen-I, ki ga vodi Robert Golob.

Čeprav se lastništvo ni spremenilo, pa zdaj že drugič letos v javnost curljajo novice o napetostih med lastniki Gen-I in upravljavci državnega premoženja. Verjetno ni nepomembno, da tokrat na dan prihajajo tik pred skupščino Gen-I, ki bo prihodnji teden in na kateri bo uprava z Golobom na čelu iskala nov mandat.

Za kaj gre? Televizija Planet TV je prejšnji teden poročala, da sta upravi Gen-I in Elektro Ljubljana maja letos sklenili medsebojno pogodbo za skupno prodajo 75 odstotkov Gen-EL, ki je polovična lastnica Gen-I (prodajajo torej 37,5 odstotka lastništva). Avgusta pa sta podjetji sklenili še pogodbo s svetovalno hišo KPMG.

Ta v prvi fazi, ki naj bi potekala do 12. novembra, predvideva iskanje potencialnih kupcev. Za to fazo bo Gen-I KPMG plačala 60 tisoč evrov, Elektro Ljubljana pa 30 tisoč evrov, so nam povedali v podjetjih.

Ko bo konec prve faze, lahko podjetji pogodbo s KPMG prekineta ali pa odobrita prehod v drugo fazo dogovora, ki predvideva prodajo samih deležev. Za to bi svetovalna hiša dobila med 300 tisoč in 420 tisoč evrov provizije.

Gen-I: Gre za konstrukt

Problem je, da naj bi upravi vse to storili, brez da bi njuni nadzorniki (Gen energija kot največja družbenica Gen-I ter nadzorniki Elektra Ljubljane, ki jih imenuje vlada), upravljavec državnega premoženja SDH, ministrstvo za infrastrukturo Jerneja Vrtovca vedeli za to.

V Gen-I so medijske objave označili za neresnične in celo zgodbo za konstrukt. Pravijo, da so posamezne faze postopkov nameravane prodaje deleža “večkrat predstavili ključnim odločevalcem”, to je družbenikom in njihovim organom. “Tudi v Poslovnem načrtu za leto 2022, ki smo ga posredovali upravi GEN energije in SDH v začetku septembra letos, je prodaja te naložbe jasno in natančno opredeljena. Po našem vedenju uprava SDH na to temo ni imela nobenih zadržkov niti vprašanj.”

In dodajajo, da sami deleža ne bi mogli prodati: “Uprava za prodajo deleža potrebuje potrditev in soglasje ostalih družbenikov Gen-EL, soglasje skupščine Gen-I, soglasje nadzornega sveta Gen energije ter uprave SDH. Vse to potrjuje, da brez soglasja države, lastniške strukture Gen-I ni mogoče privatizirati in so pretekle objave nekateri medijev neresnične.”

Testiranje trga ali kaj več?

Več...

Dulux: Jubu bosta omogočena avtonomnost in samostojna rast

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 29. oktober 2021 

Slovenskemu proizvajalcu barv Jub bosta pod okriljem skupine DuluxGroup omogočena avtonomnost in samostojna rast, hkrati pa bodo novi lastniki v Jubu ohranili obstoječe vodstvo in zaposlene ter naprej razvijali njegove priznane znamke, so sporočili iz Duluxa. DuluxGroup bo za 99,8-odstotni delež v Jubu odštel 194,5 milijona evrov.

Avstralska družba DuluxGroup, ki sodi pod okrilje skupine Nippon Paint Group, je zavezujočo pogodbo o nakupu poslovnega deleža skupine Jub podpisala v četrtek. Kot so sporočili iz družbe, je podpis pogodbe rezultat konstruktivnih pogajanj med predsednikom uprave družbe Jub Sašom Kokaljem in predstavniki skupine DuluxGroup tekom formalnega postopka prodaje skupine Jub.

V DuluxGroup so ob tem poudarili, da je zaključek transakcije odvisen od sprejetja uradnih sklepov s strani lastnikov in odobritve ustreznih regulatorjev. V skupini Nippon Paint pa ocenjujejo, da bo prenos delnic zaključen v prvi polovici prihodnjega leta, je razvidno iz objave na spletni strani skupine Nippon Paint Holding.

"Pod okriljem skupine DuluxGroup bosta Jubu omogočena avtonomnost in samostojna rast, hkrati pa bo izkoriščal prednosti dostopa do svetovnega trga, tehnologij, zmogljivosti in obsežnih kapitalskih virov skupine Nippon Paint Group," so zagotovili.

Po nakupu bodo ohranili obstoječe vodstvo in zaposlene v skupini Jub, ki bodo vodili nadaljnjo rast podjetja. Obenem bodo ohranili in naprej razvijali priznane Jubove blagovne znamke.

Jub bo znotraj skupine DuluxGroup postal center za srednjo in vzhodno Evropo za dekorativne barve, premaze in fasadne sisteme ter platforma skupine DuluxGroup za nadaljnjo širitev v povezane kategorije izdelkov.

Kot so izpostavili kupci, bo lahko Jub s pomočjo DuluxGroup okrepil upravljanje maloprodajnih kanalov in distribucijsko mrežo za poslovne kupce. Prav tako bo lahko prek svoje distribucijske mreže nudil izdelke in blagovne znamke skupin DuluxGroup in Nippon Paint Group v kategorijah izven segmenta dekorativnih barv.

"Skupina Jub bo s svojo impresivno inovacijsko zmogljivostjo postala dragocen del globalne raziskovalno-razvojne skupnosti Nippon Paint Group, ki šteje 3000 članov, v kateri si partnerska podjetja delijo tehnično strokovno znanje in spoznanja, hkrati pa ohranjajo popolno avtonomijo pri raziskavah in razvoju," so zapisali.

Japonska multinacionalka Nippon Paint Group je četrti največji proizvajalec barv na svetu in največji v Aziji. Avstralsko skupino DuluxGroup je prevzela leta 2019. DuluxGroup je znotraj azijske multinacionalke odgovoren za širitev skupine na evropske in druge zahodne trge dekorativnih barv. Nippon Paint Group je pred kratkim dosegel dogovor o nakupu vodilnega francoskega podjetja v segmentu dekorativnih barv Cromology, s čimer si je zagotovil pomembno platformo za rast v zahodni Evropi, so sporočili.

"Verjamemo, da bo Jub s podporo četrtega največjega proizvajalca barv na svetu še naprej gradil svoj vodilni položaj na regionalnem trgu ter krepil svojo inovativnost, portfelj izdelkov in geografski doseg. Po objavi dogovora skupine DuluxGroup za nakup družbe Cromology, vodilnega podjetja za premaze v Franciji, Španiji, Italiji, na Portugalskem in v Maroku prejšnji teden, lahko tudi Jub igra pomembno vlogo pri prihodnji širitvi naše prisotnosti na zahodnoevropskih trgih," je prepričan predsednik in glavni izvršni direktor skupine DuluxGroup Patrick Houlihah.

Skupina Jub je ob koncu leta 2020 zaposlovala 775 ljudi. Lani je realizirala za 115,3 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za dva milijona evrov oziroma 1,8 odstotka več kot v letu 2019. Čisti dobiček skupine je lani znašal dobrih 10,75 milijona evrov, leto prej pa 6,5 milijona evrov, je razvidno iz objave na spletni strani Ajpesa.

Skupina je bila v preteklem letu sestavljena iz obvladujoče družbe Jub kemična industrija in 13 odvisnih družb. Imela je pet lastnih in 10 "uslužnostnih" proizvodnih lokacij, od koder je prodajala na 40 trgov v Evropi in svetu.

 

Več...

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.