Mediji o malih delničarjih

Medij: Večer  Avtorji: Srečko Klapš Teme:  mali delničarji, razlastitev bančnih vlagateljev  Datum: Torek, 13. januar 2026  Stran: 4

Po zavrnitvi sedmih kandidatov VZMD za člane odbora za pripravo mnenja o bančnih izbrisih bi jih sodišče poslej lahko imenovalo samo. Pri VZMD se sprašujejo, ali se bo postopek sprevrgel v popolno farso

Vlada je konec novembra na dopisni seji potrdila predlog novele zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Kot pojasnjujejo, želijo pospešiti postopke za oblikovanje odbora za izdelavo predhodnega mnenja o sanaciji bank v letih 2013 in 2014, katere del je bil tudi izbris imetnikov podrejenih obveznic in malih bančnih delničarjev. Z omenjeno novelo naj bi želeli preseči stanje, ko se strani v postopku sodnega varstva bančnih razlaščencev ne morejo poenotiti glede članov v odboru za pripravo mnenja o bančnih izbrisih, ki jih predlaga Vseslovensko združenje malih deležnikov( VZMD), še pojasnjujejo.

Spomnimo, da zakon, uveljavljen sredi leta 2024, daje možnost imenovanja skupine sedmih strokovnjakov, ki bo izdala predhodno mnenje o tem, ali je nekdanjim imetnikom bančnih obveznic oziroma delnic zaradi učinka izrednih ukrepov nastala škoda, višja od tiste, ki bi nastala, če izredni ukrepi Banke Slovenije( BS) ne bi bili izrečeni.

Zamude nastajajo tudi za to, ker zakon določa, da v omenjenem odboru ne morejo sedeti osebe, povezane s sanacijo bank. Reprezentativno združenje VZMD lahko vanj predlaga tri člane, vlada dva in BS enega. Odbor bo moral osnutek predhodnega mnenja pripraviti v šestih mesecih po objavi sklepa sodišča o imenovanju, po prejetju pripomb pa v treh mesecih še dokončno mnenje. Če bo ugotovil oškodovanje, bo morala vlada pripraviti poravnalno shemo v Rajko Stanković:" Bančni izbrisi so eden večjih sramotnih madežev pravne države v samostojni Sloveniji." madežev pravne države v samostojni Sloveniji." višini 60 odstotkov ugotovljene škode in obresti.

Tako postopek imenovanja članov tega odbora tudi po letu in pol ni zaključen, saj VZMD, ki je po odločitvi sodišča reprezentativno združenje, vanj predlaga kandidate, ki niso sprejemljivi za BS in vlado. Na njuno zahtevo je mariborsko sodišče zavrnilo že sedem predlaganih kandidatov, saj po njihovem mnenju ne izpolnjujejo z zakonom določenih pogojev. Na ministrstvu za finance ob tem poudarjajo, da bo imelo združenje VZMD tudi po predlagani noveli možnost, da predlaga kandidate za odbor za izdelavo predhodnega mnenja. Toda če v roku ne bo sporočilo ustreznih kandidatov ali pa bo spet predlagalo kandidate, ki ne bodo izpolnjevali pogojev za članstvo v odboru, sodišče pa je iz teh razlogov že zavrnilo njihov prejšnji predlog, bo te člane imenovalo sodišče.

Katerih sedem kandidatov VZMD so že zavrnili

Dvanajst let po izbrisu bančnih delničarjev in obvezničarjev kljub predlani sprejetem zakonu o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank in prizadevanjem VZMD okrožno sodišče v Mariboru sledi vsakršnim navedbam Banke Slovenije in onemogoča imenovanje neodvisnih strokovnjakov za člane odbora strokovnjakov, ki bi lahko preverili predpostavke spornih ravnanj Republike Slovenije in BS v letih 2013 in 2014. VZMD je tako neuspešno predlagalo že sedem kandidatov, v seriji zadnjih dogodkov pa je sodišče izločilo še predlagana vrhunska neodvisna strokovnjaka: Andreja Ranta, nekdanjega viceguvernerja BS, in Antona Ropa, nekdanjega podpredsednika Evropske investicijske banke. Po zavrnitvi so predlagali še dva kandidata, dr. Nikša Alfirevića in dr. Ajdo Fošner, pa pojasnjujejo v VZMD. Ob tem je direktor VZMD Matjaž Car izpostavlja, da" oseb s strokovnim poznavanjem slovenskega bančnega sistema, ki ne bi izrazile vsaj nekega splošnega mnenja o objektivno najbolj konsekventnem dogodku v zgodovini bančnega sistema Slovenije, ni. Če namerava sodišče slediti tako rigoroznemu pristopu, za katerega se zavzemata Banka Slovenije in Republika Slovenija, da član odbora strokovnjakov ne more postati oseba, ki se strinja z odločbo ustavnega sodišča, s katero je pritrdilo izbrisanim vlagateljem, potem se bo ta postopek sprevrgel v popolno farso." Še huje, menijo v VZMD, na zadnje zaplete z imenovanjem članov odbora strokovnjakov je slovenska sodna in izvršna oblast odgovorila s predlogom za nujno spremembo omenjenega zakona, tako da bi v primeru, če ne bi predlagali" ustreznih" kandidatov za člane odbora, to namesto združenja storilo kar sodišče samo. Zdaj si bo torej sodišče pisalo zakone, na podlagi katerih bo sodilo, še menijo.

Sodišče namesto Igorja Mastena predlaga Nadjo Zorko

Spomnimo, da je VZMD doslej za člane odbora strokovnjakov predlagalo Branko Neffat, dr. Jožeta P. Damijana, dr. Boštjana Brezovnika, Andreja Ranta, dr. Antona Ropa in dr. Boštjana Averja (prvotno predlagani dr. Zlatko Jenko se je umaknil sam) . Vse kandidate razen Averja, za katerega še ni odločitve, je sodišče zavrnilo. Razlog za zavrnitev je bil imetništvo manjšega števila delnic NKBM( pri čemer sodišče ni upoštevalo odpovedi pravicam in zahtevkom iz naslova nekdanjega imetništva) ali pa je sodišče sledilo navedbam BS, da je oseba pristranska. Sodišče tudi ni upoštevalo argumenta, da pristranskosti ni mogoče dokazovati s kritičnostjo do prvotne ureditvi po zakonu o bančništvu( ZBan-1L), saj bi v takem primeru bili pristranski tudi ustavni sodniki, ki so v kritičnem delu ugotovili protiustavnost prvotnih zakonskih rešitev, še menijo v VZMD. Ob čemer opozarjajo, da je BS pravno izpodbijala tudi nekatere kandidate, ki jih je predlagalo sodišče, medtem ko ni nasprotovala Delnica Nove KBM je kotirala na Ljubljanski in Varšavski borzi. Foto: Irena Ferluga Leta 2007 je 109.725 malih delničarjev kupilo delnice Nove KBM po 27 evrov. Nanje so čakali v dolgih vrstah. Foto: Sašo Bizjak predlogu sodišča, da bi za predsednika odbora imenovalo dr. Igorja Mastena. Masten je bil namreč naklonjen stališčem BS in potezam" sanacijskega" guvernerja Boštjana Jazbeca. Nekaj časa je bil v BS tudi petinsko zaposlen, v analitski službi centralne banke je bila zaposlena tudi njegova žena Arjana Brezigar Masten. Najverjetneje je bil to razlog, da je sodišče namesto dr. Mastena za predsednico odbora nazadnje predlagalo Nadjo Zorko, samostojno podjetnico in neodvisno strokovnjakinjo za finance iz Celja. Medtem ko je vlada predlagala Petra Graška, nekdanjega direktorja Adrie Airways in nekdanjega člana uprave Telekoma Slovenije, ter Jernejo Prostor z mariborske Pravne fakultete, Banka Slovenije pa profesorja javnega gospodarskega prava Christosa Gortsosa.

Bo prihodnja vlada bolj odgovorna do bančnih razlaščencev? 

Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS), ugotavlja da je problematika bančnih izbrisov eden večjih sramotnih madežev pravne države v času samostojne Slovenije. Meni, da nihče, ki je vlagal v delnice ali obveznice slovenskih bank, ni špekulant." Če bi bil, bi to namreč pomenilo, da je bila največji špekulant sama Republika Slovenije, ki je bila največji bančni lastnik in edina z vplivom na njihovo reguliranje in upravljanje. To velja tudi za podrejene obveznice, saj so bile te manj tvegana naložba od delnic," je za Večer dejal Stanković. Prepričan je, da je prva krivica bančne" sanacije" dejstvo, da je Republika Slovenija obdržala vse domnevno ničvredno premoženje, ki se je nato pokazalo za še kako vredno, saj v lastniško slabe banke ni pustila malih razlaščencev. Druga krivica pa je bila ta, da je bilo razlaščencem v imenu nekih višjih interesov odvzeto sodno varstvo.

Stanković še ugotavlja, da so razlaščenci več let čakali na zakon, ki naj bi jim zagotovil sodno varstvo, a se je postopek sprejemanja zakona sprevrgel v pingpong med ministrstvom za finance in Banko Slovenije, kdo od njiju bi v primeru ugotovljenega prikrajšanja to moral poplačati. Ko je bil zaradi tega razveljavljen prvi zakon o postopku sodnega varstva, je bil po več letih odlašanja naposled sprejet drugi zakon( ZPSVIKOB-1) . A z njim je država pingpong prenesla med združenja delničarjev, o tem, kdo je bolj reprezentativen. Kljub začetnim težavam so se mali delničarji nazadnje uspeli poenotiti glede kandidatov za odbor izvedencev, a je te kandidate sodišče nato zavrnilo. Kljub temu da je kot kandidata BS sprejelo dr. Christosa Gortsosa, ki je bil udeležen v prav tako sporni ciprski" sanaciji" bank.

Stanković opozarja še, da je novi zakon prinesel tudi nove vsebinske krivice, saj je razlaščencem praktično v celoti vzel pravico do obresti za dolgoletni odvzem premoženja, in predvidel, da bo država prostovoljno izpolnila samo 60 odstotkov prikrajšanja, ki bi ga ugotovil odbor izvedencev." Če bi še bilo mogoče razumeti, da bi država takšno ponudbo dala v enem ali dveh letih po razlastitvi, ko bi bilo znižanje mogoče razumeti kot kompenzacijo za hitro rešitev zadeve, pa je takšna ponudba po dvanajstih letih od izbrisa, milo rečeno, neokusna. Tako žal ne moremo biti optimisti glede skorajšnje poprave krivic razlaščencem. Zato pozivamo funkcionarje, ki bodo prevzeli vladne in parlamentarne vajeti za naslednja štiri leta, da k reševanju tega madeža slovenske pravne države pristopijo z večjo mero odgovornosti do državljanov, ki so svoje prihranke zaupali slovenskim državnim institucijam.

" 109.725 malih delničarjev je leta 2007 kupilo delnice Nove KBM po 27 evrov. 150 milijonov evrov so investirali mali delničarji v Novo KBM. 44 evrov je znašala najvišja vrednost delnice NKBM. 5 evrov je znašala cena delnice NKBM konec leta 2012. 3 evre na delnico ali 11 odstotkov nakupne cene je pripravljena povrniti država.

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  Sava Re, Zavarovalnica Triglav, Ljubljanska borza,  Zagrebška borza, Fina, Intercapital Datum: Sobota, 22. november 2025 Vir: TUKAJ

Slovenska vlada je ocenila, da hrvaška državna agencija Fina ne uživa takega ugleda, da bi postala lastnica Ljubljanske borze. Pred leti je hrvaška vlada najprej odločila, da je Zavarovalnica Triglav tvegana prevzemnica za Croatio osiguranje, nato pa ji je agencija Hanfa preprečila že dogovorjen prevzem pokojninske zavarovalnice.

Tik pred zdajci je slovenska vlada postavila ogromne ovire hrvaški državi pri načrtovanem posrednem prevzemu Ljubljanske borze. To od leta 2015 lastniško obvladuje družba Zagrebačka burza, ki upravlja istoimensko borzo v sosednji državi, dotlej pa je bila Ljubljanska borza nekaj let v lasti avstrijske skupine CEE Stock Exchange Group, ki je obvladovala tudi dunajsko, praško in budimpeško borzo.

Za načrtovan prevzem Zagrebačke burze bi morala hrvaška državna Financijska agencija (Fina), ki je naslednica Zavoda za platni promet, slednji pa je bil naslednik Službe društvenog knjigovodstva (takšno organizacijo za finančni nadzor smo imeli tudi v Sloveniji, obče pa je bila znana kot SDK), prejeti le še dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Ta bi morala po prvotnih načrtih odločitev sprejeti v četrtek, a je odločanje preložila za nekaj dni, potem ko so na seji vlade ocenili, da Fina kot bodoča kvalificirana imetnica deležev Ljubljanske borze ne uživa ugleda v smislu 73. člena zakona o bančništvu. Poleg tega je vlada odločila, da je za prevzem kritične infrastrukture, kar po novem predstavlja tudi Ljubljanska borza, potrebno njeno soglasje, če jo prevzema tuja država ali podjetje, ki je v večinski lasti države.

Za nakup največje Croatie osiguranje je Zavarovalnica Triglav pred leti oddala najboljšo ponudbo, a jo je hrvaška vlada izločila iz nadaljnjega postopka, češ da je tvegan prevzemnik. Croatio osiguranje je nato prevzel rovinjska Adris grupa, ki zdaj želi v Sloveniji prevzeti Savo Re, ključno družbo Zavarovalne skupine Sava.

Na podoben način, kot je zdaj slovenska vlada odločila, da Fina ne uživa takega ugleda, da bi postala lastnica Ljubljanske borze, je v preteklosti hrvaška država s svojimi organizacijami neposredno preprečila vsaj dva večja slovenska prevzema na njenih tleh. Z ravnanjem ob sporu Ljubljanske banke s hrvaškimi varčevalci jih je domnevno posredno preprečila še dosti več, tako da so lahko številna slovenska podjetja na sosednjem trgu – ne le v finančni industriji, marveč tudi v številnih drugih panogah – svoje poslovanje širila le organsko.

Po številnih ocenah so bili razlogi, s katerimi je hrvaška država Zavarovalnici Triglav preprečile dva prevzema, neutemeljeni. Ko je bil v letu 2013 naprodaj 80-odstotni lastniški delež največje hrvaške zavarovalnice Croatia osiguranje, je najboljšo ponudbo oddala Zavarovalnica Triglav, vendar sta se v drugi krog uvrstila poljska zavarovalnica PZU in rovinjsko podjetje Adris grupa, takrat še lastnik podjetja Tvornica duhana Rovinj, ki je bilo leta 2015 za okoli pol milijarde evrov prodano britanskemu tobačnemu gigantu British American Tobacco. V predlogu sklepov hrvaške vlade je bila takšna odločitev obrazložena s tem, da je Zavarovalnica Triglav tvegana prevzemnica, saj bi morala šele pridobiti del sredstev, potrebnih za nakup Croatie osiguranje. Toda dejstvo je bilo, da je bila Zavarovalnica Triglav sposobna prevzem z lahkoto financirati.

Po pričakovanjih je Adris grupi na koncu uspelo prevzeti Croatio osiguranje, kasneje pa je začela kopičiti delnice Save Re, ključne družbe v Zavarovalni skupini Sava. Od Agencije za zavarovalni nadzor sta Adris in Croatia osiguranje pred leti pridobila dovoljenje, da lahko skupaj pridobita največ 20 odstotkov delnic Save Re. V letošnjem letu je Croatia osiguranje od svojega lastnika Adris grupe kupila dobrih 19 odstotkov delnic, ki so hranjene na fiduciarnem računu podjetja Intercapital securities. Po neuradnih podatkih v Croatia osiguranje zdaj načrtujejo prevzem Save Re.

Naključno ali ne, na podoben način, se pravi domnevno z »lase privlečenim« izgovorom, s katerim je hrvaška država zaustavila Zavarovalnico Triglav pri njenem naskoku na Croatio osiguranje, ji je dala košarico tudi pri prevzemu pokojninske zavarovalnice Raiffeisen mirovinsko osiguravajuće društvo (RMOD).

Možni scenariji

Potem ko so iz Zavarovalnice Triglav sporočili, da vstopajo na hrvaški trg pokojninskih zavarovanj, je bilo treba za prevzem RMOD pridobiti še dovoljenja od regulatorjev trga. Dva meseca po sklenitvi pogodbe o nakupu RMOD je hrvaška agencija za varstvo konkurence z načrtovanim prevzemom soglašala. Toda Hrvatska agencija za nadzor financijskih usluga (Hanfa) je skoraj dve leti po dogovorjeni kupčiji odločila, da Zavarovalnica Triglav ne more prevzeti RMOD. Uradna razlaga za takšno odločitev je bila, da na podlagi zakona o pokojninskih zavarovalnicah niso izpolnjeni pogoji za izdajo potrebnega soglasja. Po neuradnih podatkih pa naj bi v Hanfi zavrnitev izdaje dovoljenja za prevzem utemeljili z dolgoročnim visokim tveganjem pri upravljanju hrvaškega pokojninskega sistema. Takšno stališče je Hanfa med drugim zavzela, ker sta večja lastnika Zavarovalnice Triglav Slovenski državni holding (SDH) ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ki v Sloveniji izplačuje pokojnine. Na tem mestu velja poudariti, da Zavarovalnica Triglav ni le največja zavarovalnica v Sloveniji, ampak tudi v vseh državah jugovzhodne Evrope.

Kako se bodo odvijali dogodki z načrtovanim prevzemom Ljubljanske borze, je težko napovedovati. Tudi če Fina od ATVP ne bo dobila soglasja za prevzem, ni pričakovati, da bodo Hrvati vrgli puško v koruzo. Dober poznavalec razmer, ki je želel ostati neimenovan, je opozoril, da bi se Hrvati v prevzem lahko podali prek kakšnega drugega podjetja, sploh zdaj, ko je slovenska vlada odločila, da je za prevzem kritične infrastrukture, če jo prevzema tuja država ali podjetje v večinski lasti države, potrebno njeno soglasje. Ob tem je navedel hrvaško investicijsko skupino Intercapital, ki ima v lasti 8,6-odstotka delnic Zagrebačke burze, s tem pa tudi Ljubljanske borze. Ker je Intercapital eden od vzdrževalcev likvidnosti na Ljubljanski borzi, bi ga slovenska vlada težko opredelila za neprimernega prevzemnika, je dodal naš sogovornik.

Eden od možnih scenarijev, ki se omenja neuradno, je, da bi moči združili finančni vlagatelji in od Zagrebačke burze poskušali kupiti Ljubljansko borzo. Druga, skrajna možnost je, da bi se v Sloveniji ustanovila nova borza, na njo pa bi podjetja, katerih delnice zdaj kotirajo na Ljubljanski borzi, prenesla svoje delnice. 

Za 2,2 milijarde evrov naložb v nepremičnine na Hrvaškem

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme:  mali delničarji, razlastitev bančnih vlagateljev  Datum: Ponedeljek, 10. november 2025 Stran: 2 Vir: TUKAJ

Sanacija bank Ministrstvo za finance je pripravilo novelo zakona o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov

Pristojno sodišče po več kot letu dni še vedno ni imenovalo odbora sedmih neodvisnih strokovnjakov, ki naj bi pripravili predhodno mnenje, ali je bila razlastitev bančnih vlagateljev upravičena ali ne. Mariborsko okrožno sodišče je namreč na zahtevo Banke Slovenije in vlade izločilo vse kandidate, ki jih je za odbor predlagalo Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD). Ministrstvo za finance zdaj s predlogom novele malim vlagateljem jemlje možnost predlaganja kandidatov za odbor.

Kot smo poročali, zakon o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank pred videva, da lahko kandidate predlagajo vlada. Banka Slovenije in reprezentativni predstavniki malih vlagateljev, za kar je sodišče izbralo VZMD. Slednji je v postopku predlagal kar šest kandidatov, med njimi tudi Toneta Ropa in Andreja Ranta. A je eden od kandidatov odstopil, na preostale pa sta se Banka Slovenije in vlada pritožili, zato so bili izločeni. Odbor tako še vedno ni imenovan.

Ministrstvo za finance meni, da trenutno stanje ni ugodno ne za nekdanje imetnike ne za Republiko Slovenijo, ki bo v primeru neuspeha v postopku nosila stroške izplačila potencialnih odškodnin, vključno s pripadajočimi obrestmi. »Predlagana dopolnitev postopka oblikovanja odbora je prav tako potrebna zaradi uresničevanja javnega interesa, saj mora biti nekdanjim imetnikom zagotovljeno učinkovito sodno varstvo, navajajo.

»Pravna praznina«?

Zato želi s predlaganimi rešitvami odpraviti »navidezno pravno praznino«, ki zdaj predstavlja oviro do imenovanja odbora in priprave predhodnega mnenja. Ta je namreč potem lahko tudi podlaga za morebitno zunajsodno poravnavo z razlaščenci. Tako predlaga, da če preostala upravičena predlagatelja v roku ne bosta sporočila kandidatov ali pa bosta predlagala kandidate, ki ne bodo izpolnjevali pogojev za članstvo v odboru in je sodišče iz teh razlogov že zavrnilo njihov prejšnji predlog, bo te člane imenovalo pristojno sodišče. »S tem se prepreči stanje, ko upravičeni predlagatelj s stalnim predlaganjem neustreznih kandidatov preprečuje, da bi se odbor sploh konstituiral, trdijo na ministrstvu. Ker so bili kandidati VZMD že izločeni, bi torej njihove tri kandidate imenovalo kar sodišče. 

Razlaščeni mali vlagatelji ogorčeni

Predstavniki razlaščenih malih vlagateljev so ogorčeni: »To pomeni, da so zavrnili vse naše kandidate, in namesto da bi izločili sodnico, zdaj izločajo nas, pravi predsednik Društva malih delničarjev Slovenije Rajko Stankovič.

Predsednik VZMD Tadej Kotnik, tudi sam razlaščenec, je za Delo že večkrat povedal, da ne ve, koga naj sploh še predlagajo, da ga vlada in Banka Slovenije ne bosta izločili. Predlagano novelo zakona vidi kot poskus, da se oblikuje odbor, ki bo ugotovil upravičenost razlastitev. Kot pravi, dovolj pove že dejstvo, da je sodišče nazadnje poskušalo za predsednika odbora imenovati Igorja Mastena, ki je javno kritiziral razlaščence in celo delal za Banko Slovenije. Masten je bil nato iz postopka po njihovi pritožbi izločen. Več kot 100. 000 razlaščenih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic šestih saniranih bank že 12 let čaka na sodni postopek, v katerem bi lahko ugotovili, ali so bili izbrisi bančnih delnic in podrejenih obveznic v letih 2013 in 2014 upravičeni. Bančni razlaščenci že 12 let čakajo na sodno varstvo. Vlada in Banka Slovenije sta izločili vse kandidate VZMD. Ministrstvu se nenadoma mudi zaradi poplačila.

Več kot 100. 000 razlaščenih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic šestih saniranih bank že 12 let čaka na sodni postopek.

Medij: STA  Avtorji: bg/zc; STA Teme:  mali delničarji, Vzajemna Datum: , 22. oktober 2022 Vir: TUKAJ

Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna, ki se je po ukinitvi prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja preoblikovala v delniško družbo, je danes izvedla prvo skupščino delničarjev in dobila nov nadzorni svet. Formalen zaključek preoblikovanja uprava pričakuje v začetku leta 2026, ko bodo delnice Vzajemne uvrščene na borzo.

Zdravstvena zavarovalnica Vzajemna, ki se je po ukinitvi prostovoljnega dodatnega zdravstvenega zavarovanja preoblikovala v delniško družbo, je danes izvedla prvo skupščino delničarjev in dobila nov nadzorni svet. Formalen zaključek preoblikovanja uprava pričakuje v začetku leta 2026, ko bodo delnice Vzajemne uvrščene na borzo.

"Gre za simbolno pomemben trenutek," je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik uprave Vzajemne Matija Šenk. Današnja skupščina je namreč naslednji korak v postopku statusnega preoblikovanja, v katerem so na podlagi zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne delničarji preoblikovane zavarovalnice postali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in njeni nekdanji zavarovanci.

Skupščina je potekala virtualno, brez fizične prisotnosti delničarjev, sodelujoči pa so potrdili predlog, da za predstavnike delničarjev v nadzornem svetu imenujejo Slavena Pečnika, Lucijo Živo Sajevec, Marjana Trobino in Andreja Valentinčiča. Poleg tega so se seznanili, da sta bila za predstavnika delavcev v nadzornem svetu izvoljena Darja Korpar in Primož Igerc.

Šenk je povedal, da so v novem nadzornem svetu izkušeni strokovnjaki s področja zavarovalništva, ekonomije, korporativnega upravljanja in vodenja velikih sistemov. "Prepričan sem, da bo to ekipa, ki bo svoje delo opravljala strokovno, neodvisno in z jasno odgovornostjo, tudi do uprave," je dejal. Sklepno dejanje celotnega procesa statusnega preoblikovanja pričakuje v začetku leta 2026, ko naj bi se z delnicami Vzajemne začelo trgovati na Ljubljanski borzi.

Rajko Stanković je kot delničar napovedali izpodbijanje imenovanj vseh štirih novih nadzornikov, kot delničar. Med drugim ga je zmotilo, da pri nobenem kandidatu v sklicu ni bilo navedeno, ali je poslovno povezan z Vzajemno in v kakšnem obsegu, prav tako ni bilo razkrito, ali so kandidati člani nadzornih organov drugih delniških družb. Trobina je poleg tega po mnenju Rajka Stankovića v konfliktu interesov, saj je trenutno zaposlen pri Evropskem organu za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA), ki je evropski nadzorni organ.

Opozoril je še, da večina upravičencev delnic še ni prevzela, tudi ZZZS še ne. Zato je Rajko Stankovič kot delničar predlagal, da bi imeli novi nadzorniki krajši mandat, to je do izteka roka za prevzem delnic, kar pa iz statutarnih razlogov ni bilo uslišano. "Moralno pa je prav, da bi kandidati imeli mandat le do izteka roka za prevzem delnic 1. oktobra 2027 in bi takrat skupščina ponovno odločala o sestavi nadzornega sveta," je zapisal.

Proces statusnega preoblikovanja Vzajemne je zajel več kot 832.000 upravičencev. Od teh so nekateri lahko izbirali med denarnim izplačilom ali delnicami, drugim pa so pripadle delnice. Skupaj ima tako Vzajemna danes 444.753 delničarjev, je povedala članica uprave Alja Markovič Čas. Vzajemna je delnice izdala 1. oktobra, časa za njihov prevzem pa imajo upravičenci še dve leti.

Največji posamični delničar je ZZZS s 15,18-odstotnim deležem. Markovič Čas je opozorila, da se prevzem delnic ne bo izvedel samodejno, pač pa ga morajo upravičenci urediti sami. Prenesejo jih lahko na trgovalni račun pri kateri od bank ali borznoposredniških hiš, če ga že imajo odprtega, lahko pa počakajo na uvedbo individualnih naložbenih računov v marcu 2026. Možen je tudi prenos delnic na katerega od družinskih članov, kot določa letos novelirani zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne.