Mediji o malih delničarjih

Zakon o bančnih izbrisih spet na ustavnem sodišču

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in obvezničarji, mali delničarji Datum: Sobota , 23. novembra 2024 Stran: 4

Pobudo so na ustavno sodišče vložili razlaščeni imetniki podrejenih obveznic NLB in Banke Celje.

 

Vlagateljem ustavne presoje se zdi sporno določilo, da država v odškodninskih postopkih nastopa kot stranski intervenient na strani Banke Slovenije. Foto Črt Piksi

 

Tudi o novem zakonu o pravnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, ki je bil sprejet maja letos, bo, kot kaže, odločalo ustavno sodišče. Razlaščeni imetnik podrejenih obveznic v zadnji sanaciji bank Tadej Kotnik in še trinajst drugih vlagateljev je sredi oktobra dalo pobudo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti nekaterih členov omenjenega zakona. Ta pobuda pa po naših informacijah morda ni edina, saj se menda pripravlja še najmanj ena.

 

Procesne težave pri zakonu o bančnih razlastitvah

Medtem ko del razlaščenih vlagateljev bank čaka, da bo pristojno sodišče imenovalo skupino neodvisnih strokovnjakov, ki naj bi po zgornjem zakonu pripravila mnenje, ali so bile razlastitve ob zadnji sanaciji bank upravičene ali ne, so se nekateri členi tega zakona znašli v ustavni presoji. Ustavno sodišče je zadevo že sprejelo v obravnavo.

Prvi podpisani Tadej Kotnik ter drugih trinajst nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic NLB in zdaj že nekdanje Banke Celje so zahtevali ustavno presojo 3., 33., 41. in 48. člena zakona o pravnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank. Predlagali so prednostno obravnavo in zadržanje 3. in 48. člena. Menijo namreč, da sta 3. in 48. člen v nasprotju s pravico do enakosti pred zakonom, določila 33. člena, da kršijo pravico do sodnega varstva, 41. člen pa pravico do zasebne lastnine. Kot ugotavljajo, je neskladnost spornih določb mogoče strniti v dva sklopa – vsebinsko omejevanje pravice do polne odškodnine s pripadajočimi obrestmi in procesne določbe, ki da onemogočajo pošteno sojenje.

 

Več stroškov in daljši postopki

 

Spomnimo, omenjeni zakon razlaščenim delničarjem in lastnikom podrejenih obveznic bank prinaša možnost vložitve odškodninske tožbe, če bo omenjena skupina strokovnjakov ugotovila oškodovanje, pa tudi zunajsodno poravnavo. Pobudniki ustavne presoje navajajo, da sporna določba 3. člena, ki odškodninsko varstvo zaradi razlastitev omogoča le po omenjenem zakonu v povezavi z 48. členom, izključuje možnost uveljavljanja škode v enotnem postopku zoper vse osebe, ki so po mnenju oškodovanih vlagateljev povzročili škodo, ampak napotuje na razdružitev tožb. To, opozarjajo pobudniki, pomeni povečanje števila zadev, posledično pa tudi povečanje stroškov in podaljšanje časa do pravnomočne odločitve. Odprava teh določil bi po njihovem mnenju omogočila tudi soočenje nasprotnih argumentov poslovnih bank in Banke Slovenije, še posebno glede kapitalske (ne)ustreznosti bank.

 

Ustavno sporni naj bi bili štirje členi zakona.

 

Večina razlaščenih vlagateljev čaka na imenovanje skupine strokovnjakov. Povračilo morebitne škode bo plačala država. Vlagateljem ustavne presoje se zdi sporen tudi 33. člen, ki določa, da država v teh odškodninskih postopkih nastopa kot stranski intervenient na strani Banke Slovenije. S tem je uzakonjena dolžnost Republike Slovenije, da si mora aktivno prizadevati za zavrnitev zahtevkov tožnika, kar povečuje neenakopraven položaj razlaščenih vlagateljev, opozarjajo pobudniki. Znano je, da novi zakon določa, da bo povračilo morebitne škode zagotovila država in ne Banka Slovenije, kot je določal že razveljavljeni zakon, država pa bo v ločenem sodnem postopku od Banke Slovenije lahko zahtevala povrnitev škode, ki sta jo Banka Slovenije ali njen predstavnik povzročila, če sta kršila dolžnost skrbnega ravnanja.

 

Prenizke obresti

Pobudniki ustavne presoje so nezadovoljni tudi z določilom o načinu obrestovanja odškodnine, saj ta za del obdobja predvideva nižjo obrestno mero. Pobudniki opozarjajo, da bi bili brez tega določila deležni »precej višjih zamudnih obrestih po splošnih predpisih civilnega prava«, ki da so jim bile retroaktivno odvzete.

 

Drugi razlaščenci in njihovi zastopniki zdaj večinoma čakajo na imenovanje skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov, ki so jih sodišču predlagali vlada, Banka Slovenije ali neprofitna reprezentativna interesna združenja, ki delujejo v interesu nekdanjih imetnikov. Ta skupina naj bi nato izdelala predhodno mnenje, ali so bili nekdanji imetniki zaradi učinka izrednih ukrepov Banke Slovenije prikrajšani bolj, kot bi bili, če ti ukrepi ne bi bili izrečeni. Če bi skupina ugotovila oškodovanje, mora vlada na tej podlagi pripraviti poravnalno shemo v višini 60 odstotkov nastale škode zaradi izrednega ukrepa, vključno s 60 odstotki zneska zamudnih obresti. Sprejetje poravnave ne bo obvezno, ampak se bodo oškodovani vlagatelji še vedno lahko odločili za tožbo. Vlagatelji šestih saniranih bank so z izrednimi ukrepi Banke Slovenije ostali brez 960 milijonov evrov naložb.

 

Več...

“Izredno slabo” poslovanje Uniorja, nadzorniki na izredni seji o prestrukturiranju

Medij: Forbes SLO (Gospodarstvo) Avtorji: Andreja Lončar  Teme: Unior  Datum: torek, 15. oktober 2024 Vir: TUKAJ

Unior najavlja poslovno in finančno prestrukturiranje družbe, najprej naj bi izčrpali možnosti mehkega načina zmanjševanja števila zaposlenih.

Zreški Unior, ki ima 1.600 zaposlenih, poroča o slabih rezultatih poslovanja, letošnja izguba bi neuradno lahko presegla 20 milijonov evrov.

Zreški Unior je v prvem polletju, tako kot večina avtomobilskih dobaviteljev, posloval slabše kot lani. Prihodki od prodaje matične družbe so v prvem polletju znašali 105 milijonov evrov, kar je dobre tri milijone manj kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo za 108,4 milijona evrov.

V prvem lanskem polletju so imeli čisti dobiček v višini 1,7 milijona evrov, v letošnjem pa je družba zabeležila čisto izgubo v višini 1,17 milijona evrov.

Kot podjetje zdaj sporoča prek Seoneta, so se nadzorniki včeraj sestali na izredni seji in se seznanili s tekočim poslovanjem. “Zaradi izjemno slabih rezultatov tekočega poslovanja ter predvidenih stroškov nujno potrebnega poslovnega prestrukturiranja je uprava družbe nadzornemu svetu predstavila izhodišča za poslovno in finančno prestrukturiranje družbe Unior, vključno s prevetritvijo ekonomske upravičenosti posameznih dejavnosti družbe. Nadzorni svet se je seznanil s poročilom uprave in v celoti podprl predstavljena izhodišča,” je navedeno v uradni objavi.

Izguba prek 20 milijonov evrov?

Podjetje pri tem ni podrobneje pojasnilo, kateri so razlogi za “izredno slabo” tekoče poslovanje. Poleg upada naročil, ki vpliva na prihodke in poslovni izid družbe, naj bi nova uprava pod vodstvom Roberta Vuge, ki je mandat nastopil junija, izvedla več odpisov. Letošnja izguba zreškega podjetja bi se lahko tako do konca leta po navedbah več virov, ki ne želijo biti imenovani, poglobila na več kot 20 milijonov evrov.

Vuga je v zadnjih tednih v pogovorih za različne medije poudaril, da je podjetje na neki točki obstalo in je potrebno celovitega prestrukturiranja, ki bo usmerjeno v dolgoročno stabilnost in rast podjetja.

Tudi ukrepov, ki jih je Uniorjeva uprava včeraj predstavila nadzornikom, v objavi na Seonetu niso razkrili. Neuradno pa naj bi podjetje imelo rezerve z vidika učinkovitosti procesov in tudi potencial za avtomatizacijo. Vuga je v preteklih tednih na vprašanja o morebitnih odpuščanjih odgovarjal, da bodo število zaposlenih zmanjševali z mehkimi ukrepi, predvsem upokojevanjem delavcev, ki izpolnijo pogoje za to.

Pred dnevi smo pisali, da bo Unior do konca leta ukinil proizvodnjo v Starem trgu ob Kolpi, kjer dela 29 ljudi, in jo preselil v Zreče. Sedem zaposlenih naj bi se upokojilo, ostalim pa naj bi v podjetju poskušali pomagati najti zaposlitev pri okoliških delodajalcih.

Novi šef Uniorja Robert Vuga je v zadnjih tednih v pogovorih za različne medije poudaril, da je podjetje na neki točki obstalo in je potrebno celovitega prestrukturiranja, ki bo usmerjeno v dolgoročno stabilnost in rast podjetja (Foto: STA)

Za Unitur ni zanimanja, Štore Steel na muhi SIJ

Eden od načinov, kako bi si Unior lahko finančno opomogel, je z odprodajo nestrateških naložb; v zadnjem letu so prodajali turistično družbo Unitur, delež v Štore Steelu in srbski družbi Unior Components.

A za Unitur za zdaj ni zanimanja. Spomladi smo pisali, da naj bi se za lastnika turistične infrastrukture na Rogli zanimala Ivo Boscarol in Marjan Batagelj, a sta pozneje ta načrt opustila.

Drugače je s prodajo Uniorjevega deleža v družbi Štore Steel, ki bi ga zreška družba izpeljala skupaj s solastniki – podjetjema Kovintrade in Dinos ter družbo pooblaščenko Železar Štore. Konzorcij naj bi bil blizu podpisa pogodbe z edinim ponudnikom, Slovensko industrijo jekla (SIJ). Unior je sicer največji posamični delničar v železarni, ima pa 29,2-odstotni delež.

Prav tako še teče prodaja 100-odstotnega lastniškega deleža v srbski družbi Unior Components.

Več...

Prevzemna ponudba za Lon ni uspela

Medij: Delo  Avtorji: Janez Tomažič  Teme:  Hranilnica Lon, delničarji Datum: Ponedeljek , 11. oktober 2024 VIR: TUKAJ

Za približno četrtinski delež, ki ga je imel v Lonu Kylin Prime Group v stečaju, je stečajna pisarna v Švici napovedala, da namerava sprejeti prevzemno ponudbo.

Prevzemno ponudbo za delnice Hranilnice Lon, ki so jo podali Otmar Zorn ter družbi Zorn Plus in GIC Gradnje, je sprejelo 39 imetnikov delnic, ki so imeli v lasti 12,75 odstotka Lona. Ker bančni regulator do konca trajanja ponudbe prevzemnikom ni podal dovoljenja za povečanje deleža, prevzemna ponudba ni uspela.

Kot izhaja iz današnje javne objave v Delu, je ponudbo sprejelo 39 akceptantov, ki so imeli v lasti 28.571 delnic. Ponudba je vsebovala obvezni razvezni pogoj, da je treba za pridobitev delnic pridobiti dovoljenje Banke Slovenije oz. Evropske centralne banke, kar pa se do izteka roka ni zgodilo.

Prevzemniki so ponudbo za delnice Lona objavili 8. avgusta. Ponudba se je nanašala na vseh 224.125 delnic Hranilnice Lon, zmanjšano za 92.532 delnic, ki jih prevzemniki že imajo. Ponudba je trajala do 8. oktobra, za delnico so ponujali 75 evrov. Praga njene uspešnosti niso določili.

Pred objavo prevzemne namere sredi julija je imel Zorn 21,03-odstotni delež, GIC Gradnje pa 20,28-odstotnega. Oba največja posamična delničarja Lona imata od maja oz. junija dovoljenje Banke Slovenije, da imata lahko vsak od 20 odstotkov do ene tretjine delnic Lona.

Za približno četrtinski delež, ki ga je imel v Lonu Kylin Prime Group v stečaju, je stečajna pisarna v Švici napovedala, da namerava prevzemno ponudbo sprejeti. Je pa dala upnikom in zainteresiranim tretjim osebam do 13. septembra možnost, da predložijo višjo ponudbo za paket 24,96 odstotka delnic. Izid še ni znan.

 

Več...

Unior zapira obrat pri Črnomlju, kaj bo z zaposlenimi

Medij: Forbes SLO (Gospodarstvo) Avtorji: Bojana Humar  Teme: Unior  Datum: sreda, 09. oktober 2024 Vir: TUKAJ

Zreško kovinsko podjetje bo do konca leta ukinilo proizvodnjo v Starem trgu ob Kolpi, kjer dela 29 ljudi, in jo preselilo v Zreče.

Zreški Unior bo do konca leta zaprl svoj obrat v Starem trgu ob Kolpi. Kot je za Forbes Slovenija pojasnil predsednik uprave Uniorja Robert Vuga, se trenutno usklajujejo s sindikati. Od 29 zaposlenih se jih bo nekaj upokojilo, preostali bodo dobili odpoved iz poslovnih razlogov in odpravnino.

Nerentabilno poslovanje in prevelika oddaljenost

Kot je pojasnil Vuga, proizvodni obrat v Starem trgu ob Kolpi, kjer izdelujejo različna orodja, že nekaj let posluje nerentabilno in je preveč oddaljen od glavne tovarne. To proizvodnjo bodo zdaj preselili v Zreče, kar je eden od korakov k organizaciji vitke proizvodnje.

Unior se sicer, tako kot celotna slovenska kovinska industrija, spopada s težavami. Prihodki od prodaje družbe Unior so v prvem polletju znašali 105 milijonov evrov, kar je dobre tri milijone manj kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo za 108,4 milijona evrov. Pri čistem dobičku je razlika večja. Ta je v prvem lanskem polletju znašal 1,7 milijona evrov, v letošnjem pa je družba zabeležila čisto izgubo v višini 1,17 milijona evrov.

Izguba ob polletju

Skupina Unior je v prvi polovici letošnjega leta ustvarila 154,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je nekoliko več kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo za 152,7 milijona evrov. Čisti dobiček skupine pa je ob polletju znašal 4,6 milijona evrov, v enakem obdobju lani 6,7 milijona.

Stanje z naročili je trenutno stabilno na področju največjega programa, to so odkovki, medtem ko so razmere na programu ročno orodje precej slabše, program strojegradnja pa je ostal tako rekoč brez naročil, so pred kratkim v podjetju povedali za Forbes Slovenija in dodali, da “težave občutimo pri stroških energije in surovin, kjer na globalnih trgih naraščajo cene, kar dodatno vpliva na naše poslovanje in dobičkonosnost”.

V programu strojegradnje je Unior lani ustvaril šest odstotkov prihodkov, tu so njihovi glavni neposredni kupci nemški proizvajalci avtomobilov Mercedes, Volkswagen in BMW. Kot je znano, ima nemška avtomobilska industrija velike težave, ki se prenašajo tudi na slovenske dobavitelje.

Več...

Petrol s Švicarji sklenil dogovor o dolgoročni dobavi elektrike

Medij: Forbes SLO (Gospodarstvo) Avtorji: Bojana Humar  Teme: Petrol Datum: sreda, 09. oktober 2024 Vir: TUKAJ

Gre za dogovor, ki bo Petrolu med letoma 2026 in 2030 omogočil zanesljivo dobavo fizične električne energije končnim odjemalcem, pravijo v naftnem trgovcu.

Skupina Petrol je podpisala petletni dogovor o nakupu električne energije s švicarskim proizvajalcem in trgovcem z električno energijo Axpo, so sporočili iz Petrola.

Gre za dogovor, ki bo Petrolu med letoma 2026 in 2030 omogočil zanesljivo dobavo fizične električne energije končnim odjemalcem, kar je prvi tovrstni dogovor Petrola v Sloveniji. Dobavljena električna energija bo namenjena podpori osnovnim dejavnostim Petrola in tudi dolgoročni oskrbi poslovnim odjemalcem, pravijo v naftnem trgovcu.

Na osnovi tega dogovora bo skupina Petrol lahko zagotovila fiksno povprečno ceno električne energije za celotno obdobje trajanja pogodbe, kar pomeni bolj predvidljive stroške za njihove poslovne odjemalce. Gre za tako imenovani Power Purchase Agreement (PPA), pogodbo med proizvajalcem električne energije iz obnovljivih virov ali investitorjem in končnim odjemalcem elektrike po dogovorjeni ceni za daljše obdobje, so pojasnili v sporočilu za javnost.

V večini primerov v pogodbi nastopa vmesni člen, dobavitelj, ki upravlja z električno energijo. Dogovor z Axpo vključuje tudi možnost nakupa jamstev o izvoru (GoOs) za sončno, vetrno ali hidro energijo iz katerekoli države članice Združenja organov za izdajo jamstev o izvoru (AiB).

Marko Bregar, izvršni direktor za dobavo in trgovanje z električno energijo v Petrolu, je ob podpisu dejal: “Kot največji dobavitelj električne energije za poslovne odjemalce v Sloveniji vemo, kako pomembne so dolgoročne pogodbe, kot je PPA, saj našim strankam zagotavljajo stabilne in predvidljive stroške energije. To se je še posebej izkazalo za ključen dejavnik v času energetske krize in skokovite rasti cen električne energije na trgu.”

Več...

Triglav zdravstvena zavarovalnica pripojena k matični družbi

Medij: RTV  Avtorji: MMC RTV SLO, STA, A.S. Teme:  Zavarovalnica Triglav Datum: 01. oktober 2024 Vir: TUKAJ

Z vpisom v sodni register je bila Triglav zdravstvena zavarovalnica pripojena k matični družbi, Zavarovalnici Triglav.

V Triglavu pojasnjujejo, da se s tem poenostavlja in optimizira poslovanje skupine v segmentu zdravje na slovenskem trgu. Ta ostaja eden Triglavovih glavnih razvojnih segmentov, zagotavljajo. Na zavarovance vpliva ne bo.

S pripojitvijo je tako Triglav zdravstvena zavarovalnica prenehala obstajati, v njen položaj pa je kot njena univerzalna pravna naslednica v celoti vstopila Zavarovalnica Triglav.

V Zavarovalnici Triglav so v sporočilu za javnost zapisali, da s pripojitvijo optimizirajo in dodatno poenostavljajo poslovanje v segmentu zdravje na slovenskem trgu. V družbi zagotavljajo, da še naprej razvijajo, krepijo in nadgrajujejo zdravstvena zavarovanja ter z njimi povezane storitve tako v Sloveniji kot na trgih regije nekdanje Jugoslavije.

Pripojitev na status zavarovanca in obseg pravic ter obveznosti iz zavarovanja ne vpliva. Zavarovalne pogodbe, ki so jih stranke sklenile pri Triglav zdravstveni zavarovalnici, ostajajo v veljavi pod enakimi pogoji.

Več...

V upravo Mladinske knjige Vladimir Kukavica in Varja Dolenc

Medij: Ljubljanainfo Avtorji: Ljubljanainfo Teme: Mladinska knjiga založba Datum: Torek, 1. oktober 2024 Vir: TUKAJ

Mladinska knjiga dobiva novo upravo, Karmen Pangos ostaja predsednica tričlanske uprave.

Nadzorni svet poslovne skupine Mladinske knjige je imenoval Vladimirja Kukavico in Varjo Dolenc za člana uprave, pri čemer Karmen Pangos ostaja na čelu tričlanske uprave.

Vladimir Kukavica prinaša dolgoletne izkušnje iz poslovnega sveta, saj je svojo kariero začel kot direktor podjetja Kocka d.o.o., ki ga je vodil med letoma 1993 in 2007. Kasneje je prevzel vodenje Mercator IP d.o.o., kjer je bil direktor do leta 2016. Poleg tega je med letoma 2017 in 2018 deloval kot svetovalec uprave pri SK Projekt Invest d.o.o., nato pa je od leta 2018 do 2021 vodil Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. 

Od leta 2021 je direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, leta 2023 pa je prevzel še funkcijo direktorja Medijske zbornice. Kukavica, ki je diplomiral na Fakulteti za management Univerze na Primorskem in pridobil naziv specialist managementa, prinaša bogate izkušnje iz managementa, založništva in medijev.

Varja Dolenc je prav tako izkušena poslovna ženska, ki je svoje znanje in kariero izoblikovala na področjih bančništva, finančnih trgov in nepremičnin. Kot partnerica v podjetju Equinox Partners upravlja nepremičninski portfelj, ki vključuje hotele in poslovne nepremičnine v Ljubljani. 

Poleg tega je delovala v nadzornih svetih več slovenskih podjetij. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana ekonomistka, podiplomski študij pa je zaključila na University of Reading v Veliki Britaniji, kjer se je specializirala za mednarodne vrednostne papirje, investicije in bančništvo.

 

Več...

Telekom Slovenije v polletju z rastjo prihodkov in dobička

Medij: RTV  Avtorji: MMC RTV SLO, STA, T.L.Š Teme:  Telekom Slovenije, mali delničarji Datum: 28. avgust 2024 Vir: TUKAJ

Skupina Telekom Slovenije je prihodke od prodaje v letošnjem polletju medletno povečala za štiri odstotke na 346,6 milijona evrov, čisti dobiček pa se je zvišal za 25 odstotkov na 29,6 milijona evrov. Večje prihodke pripisujejo predvsem rasti uporabnikov.

Skupina je v polletju ustvarila 350,1 milijona evrov poslovnih prihodkov.

Skupina Telekom Slovenije je imela konec letošnjega junija štiri odstotke oziroma 73.020 več mobilnih drobnoprodajnih uporabnikov (skupno malo manj kot 1,9 milijona) ter dva odstotka več fiksnih drobnoprodajnih širokopasovnih priključkov (skupno malo več kot 300.000) kot v enakem obdobju lani. Število uporabnikov se povečuje tako v Sloveniji kot na Kosovu, so iz Telekoma danes sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze.

Skupina je v polletju ustvarila 350,1 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. K povečanju skupnih prihodkov je prispevala tudi rast prihodkov od finančnih in zdravstvenih storitev, zavarovanj ter prihodkov na veleprodajnem trgu.

Dobiček iz poslovanja (EBIT) je na ravni skupine dosegel 38,7 milijona evrov, kar je sedem odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) se je zvišal za štiri odstotke, na 121,4 milijona evrov. EBITDA marža na ravni skupine predstavlja 35-odstotni delež v prihodkih od prodaje.

Za naložbe 79,7 milijona evrov

Za naložbe je skupina v šestih mesecih skupno namenila 79,7 milijona evrov. Kot so poudarili, v Sloveniji družba Telekom Slovenije priklop na svoje optično omrežje omogoča več kot 470.000 gospodinjstvom, s stalno nadgradnjo in posodobitvami celotnega omrežja pa postavlja temelje za nadaljnji razvoj.

"V okviru celovite posodobitve, s katero povečuje tudi pokritost in krepi zmogljivosti, je Telekom Slovenije v letu in pol zmogljivost svojega mobilnega omrežja povečal za več kot 30 odstotkov, omrežja 5G pa celo za trikrat. S tehnologijo 4G tako pokriva 98 odstotkov prebivalstva in jo še vedno izboljšuje, s tehnologijo 5G pa že več kot 65 odstotkov prebivalstva. Leta 2025 bo Telekom Slovenije zagotovil 99-odstotno pokritost prebivalstva s 5G," so napovedali.

Načrtujejo 717,4 milijona evrov poslovnih prihodkov

Za letos na ravni skupine načrtujejo 717,4 milijona evrov poslovnih prihodkov, EBITDA v znesku 233,6 milijona evrov in 43,2 milijona evrov čistega dobička. "V prvem polletju smo zastavljene cilje s povečevanjem števila uporabnikov in večjo prodajo v različnih segmentih poslovanja uspešno uresničevali, zato predvidevamo, da bomo cilje dosegli," so zapisali v družbi.

Matična družba Telekom Slovenije je v polletju ustvarila 304,4 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je tri odstotke več kot v enakem obdobju lani, čisti dobiček pa je bil z 19,6 milijona evrov višji za 20 odstotkov.

Skupina je konec junija zaposlovala 3.222 ljudi, kar je odstotek manj kot v enakem obdobju lani. V matični družbi je bilo zaposlenih 2.054 ljudi.

Več...

Zavarovalna skupina Sava v polletju za dobro desetino okrepila dobiček

Medij: RTV  Avtorji: MMC RTV SLO, STA, T.L.Š Teme: Sava Re Datum: 23. avgust 2024 Vir: TUKAJ

Uspešno so uresničevali poslovni načrt za letošnje leto

Zavarovalna skupina Sava je v prvem polletju povečala obseg poslovanja, to je obračunanih premij in drugih poslovnih prihodkov skupaj, za 14 odstotkov na 563,8 milijona evrov. Čisti dobiček je bil za 11,1 odstotka višji kot lansko leto.

Na poslovanje skupine v tretjem četrtletju bodo vplivala neurja s točo v juliju, ocenjen je na 16,5 milijona evrov.

Obseg poslovanja skupine, ki je poleg na slovenskem trgu z odvisnimi družbami prisotna še na Hrvaškem, v Srbiji, Severni Makedoniji, Črni gori in na Kosovu, se je v prvih šestih mesecih leta povečal pri vseh odsekih, največ pri premoženjskih in življenjskih zavarovanjih. Pri premoženjskih zavarovanjih je bila rast posledica povišanja cen in delno tudi novih zavarovanj, pri življenjskih zavarovanjih pa predvsem uspešna prodaja, so iz matične družbe skupine, Save Re, sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze.

Ti razlogi so najbolj prispevali k rasti zavarovalnih prihodkov, ki so med januarjem in junijem znašali 388,1 milijona evrov. To je za 18,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Zavarovalni odhodki so znašali 304,1 milijona evrov

Celotni zavarovalni odhodki skupine so v prvem polletju znašali 304,1 milijona evrov in so bili za 26,2 milijona evrov večji kot v enakem obdobju leto prej.

Zavarovalni rezultat je znašal 56,8 milijona evrov, kar je 17,7 odstotka več kot v lanskem prvem polletju. Okrepil se je na račun povišanja cen premoženjskih zavarovanj in organske rasti ter ugodnejšega škodnega dogajanja pri odseku pozavarovanje.

Nižji zavarovalni rezultat so v skupini zaznali pri odseku premoženje EU-ja, kar je posledica večje junijske ujme, ki je vplivala na obseg škod v višini 8,3 milijona evrov, ter rasti cen pozavarovalnih kritij in samopridržaja zaradi lanskih ujm. Stroški so zrasli manj kot zavarovalni prihodki, kar je vplivalo na izboljšanje kombiniranega količnika za 0,4 odstotne točke na ugodnih 89,7 odstotka, so navedli v Savi Re.

Ohranili napoved čistega dobička za letošnje poslovno leto

Kot so poudarili, so v skupini v prvem polletju uspešno uresničevali poslovni načrt za letošnje leto in dosegli 61 odstotkov načrtovanega obsega poslovanja za vse leto.

Na poslovanje skupine v tretjem četrtletju pa bodo vplivala neurja s točo v juliju. Njihov vpliv na rezultat za tretje četrtletje je ocenjen na 16,5 milijona evrov.

Uprava Save Re je ob tem ohranila prvotno napoved čistega dobička za letošnje poslovno leto v vrednosti najmanj 70 milijonov evrov.

Kot so poudarili, je skupina tudi v nadaljevanju leta še vedno izpostavljena večjim škodam in večji škodni pogostosti, pa tudi nestanovitnosti finančnih trgov in drugim potencialnim vplivom iz okolja. "Zaradi tega je ob ugodno zaključenem prvem polletju prenagljeno podajati kakršne koli ocene poslovanja do konca leta, ki bi odstopale od poslovnega načrta skupine za leto 2024," so še zapisali v Savi Re.

 

Več...

Analiza združevanja Nove KBM in SKB

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš, Jelka Zupanič Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 21. avgust 2024 Stran: 3

Madžarski bančni krog sklenjen

Kako je OTP banka vstopala na slovenski bančni trg in prišla do 30-odstotnega deleža? Koliko jo je to stalo in kdaj bodo predstavili novega vodjo OTP banke v Sloveniji? In zakaj mali delničarji predlagajo zunajsodno poravnavo?

Jutri je predviden dan D za pravno združitev Nove KBM (NKBM) in SKB v OTP banko. Po besedah predsednika uprave Nove KBM Johna Denhofa naj bi pravna in tudi operativna združitev potekala "izjemno gladko", saj imajo izkušnje z združevanji bank, nazadnje z Abanko. Tako se bo združena banka od petka imenovala OTP banka. Operativna združitev pa bo potekala od 30. avgusta do vključno 2. septembra, ob čemer bodo največ sprememb deležne stranke SKB. 

Kako je nastajala OTP banka v Sloveniji

Madžarska bančna skupina OTP s preko sto milijardami evrov bilančne vsote in več kot 40 tisoč zaposlenimi na trinajstih bančnih trgih si je vseskozi prizadevala za naskok na slovenski bančni trg. Teren je namreč tipala že leta 2015, ko je vlada Mira Cerarja prodala NKBM za 250 milijonov evrov ameriškemu Apollu in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Prav tako so bili Madžari neuradno za okoli deset odstotkov ponujene kupnine prekratki za Abanko, ki jim jo je za 444 milijonov evrov speljala prav NKBM. Decembra 2019 jim je le uspelo od francoske skupine Societe Generale kupiti SKB in njeni lizinški družbi. Za prvi prevzem v Sloveniji so odšteli 323 milijonov evrov. Sandor Csanyi, predsednik in glavni izvršni direktor skupine OTP, je že takrat napovedal nadaljnje prevzeme bank, saj da želijo v Sloveniji doseči nad 25-odstotni tržni delež, celo do 30-odstotnega. Ko so se utrdili v SKB, so bili z nekaj manj kot devetodstotnim tržnim deležem tretja največja banka v državi. Francoski črno-rdeči logotip je ozelenel v korporativne barve OTP. Banko pa še naprej vodi Anita Stojčevska.

Madžari so si tudi po različnih lobističnih poteh prizadevali za prevzem Nove KBM, ki bi jim prinesla želeno tretjino bančnega trga in jih izenačila z največjo konkurentko NLB. Med drugim sta se Sandor Csanyi in član uprave OTP banke Laszlo Wolf v Ljubljani sredi maja 2021 sestala s tedanjim premierjem Janezom Janšo.

Sredi aprila 2021 sta dopisnika Reutersa iz Budimpešte poročala, da naj bi se madžarska bančna skupina OTP pogajala z ameriškim investicijskim skladom Apollo o nakupu NKBM. Neuradno sta še navedla, da se prevzemna cena giblje okoli 1,2 milijarde ameriških dolarjev oziroma okoli milijarde evrov. Pogajanja v ZDA so bila uspešna, saj so že konec maja 2021 v Budimpešti potrdili, da je OTP banka z 8o-odstotnim lastnikom NKBM ameriškim skladom Apollo in petinsko lastnico EBRD podpisala pravno zavezujočo pogodbo o nakupu.

Zneska v OTP in Apollu ne razkrivajo, je pa Csanyi v intervju za Večer na vprašanje, glede na to, da so slovenski davkoplačevalci bančno luknjo mariborske banke zakrpali z okoli 850 milijoni evrov, ali je bila kupnina višja ali nižja, odgovoril: "Zvito vprašanje, ponavljam, da smo v skladu s podpisano prodajno pogodbo zavezani k molčečnosti. Lahko pa rečem, da bi bili zadovoljni, če bi bila kupnina okoli zneska, ki ga omenjate." Ob tem je nedvomno, da so ameriški bankirji z izpogajano kupnino postali zmagovalci slovenske bančne sanacije.

Nervoza ob čakanju na soglasje varuha konkurence

Agencija za varstvo konkurence (AVK) je nato več kot leto presojala morebitne vplive na slovensko bančno konkurenco. Zaradi tega je bilo na strani sklada Apollo in OTP kar nekaj nervoze. Američani so se namreč želeli čim prej umakniti iz Slovenije. Zvonili so telefoni na linijah Maribor-Ljubljana-Budimpešta--Frankfurt. In OTP banka je 30. januarja lani le pridobila soglasja AVK, s čimer je izpolnila še zadnji pogoj za sklenitev finančne transakcije pri prevzemu NKBM. Madžari so kupnino poravnali 6. februarja 2023 in postali uradni lastniki Skupine Nova KBM. 

Nato je prvi mož OTP banke Csanyi na odmevni tiskovni konferenci v Kazinski dvorani SNG Maribor oznanil, da bodo vodenje bodoče združene OTP banke zaupali predsedniku uprave Nove KBM Johnu Denhofu, podpredsedniško funkcijo pa namenili prvi bančnici SKB Aniti Stojčevski. Takrat je Csanyi prvič obiskal tudi sedež banke in se srečal z nekaj uslužbenci. Napovedal je leto in pol združevanja bank in sinergije na področju poslovalnic, posebno tistih, ki so si najbližje.

Sredi aprila letos je Madžarom naredil nekaj sivih las John Denhof, ko je napovedal slovo od bančništva ob koncu mandata decembra letos. Da bo šel na svoje in po potrebi sodeloval tudi z OTP, če bodo tako želeli. Na sedežu banke v Budimpešti so začeli prečesavati morebitne kandidate za njegovega naslednika. Na vprašanje, kdo bo od petka vodil združeno OTP banko v Sloveniji in v kateri fazi je postopek kadrovanja oziroma kdaj bi lahko bil imenovan novi prvi mož slovenske veje OTP, pa so nam včeraj iz Budimpešte odgovorili: "Aktualni predsednik uprave Nove KBM John Denhof bo vodil OTP banko v Sloveniji do izteka mandata konec decembra letos. Njegov naslednik pa bo prevzel vodenje banke v letu 2025, ko bo pridobil potrebno licenco. Kadrovski postopek je v zaključni fazi, tako da bomo novega bodočega vodjo OTP banke v Sloveniji kmalu predstavili."

Sredi aprila je precej vznemirjenja in burnih odzivov, predvsem v Mariboru in Podravju, sprožila odločitev vodstva OTP banke, da preseli sedež NKBM sprva na začasni naslov na Slovensko cesto v Ljubljani, nato pa v kompleks Emonika, ki ga prav tako gradijo Madžari. Sledili so pozivi k zamenjavi banke, nekateri so to tudi storili. Nato je konec junija OTP dobila še dovoljenji ECB in Banke Slovenije za združitev bank. Ta se bo, kot rečeno, pravno zgodila jutri, medtem ko bo operativna združitev potekala od 30. avgusta do vključno 2. septembra.

"Ko enkrat spustimo stvari iz svojih rok, nanje nimamo več vpliva"

Dr. Bogomir Kovač o združevanju Nove KBM in SKB v OTP banko meni, da gre za odločitve kapitala. "V hipu, ko privatizirate eno ali drugo banko, je od tod dalje le vprašanje časa, kako bo prišlo do centralizacije, združevanja... Interes, ki ga je v tem primeru pokazal madžarski kapital, ima veliko več širših, političnih, življenjskih, strateških postavk, medtem ko je bila privatizacija Nove KBM rezultat finančnih skladov, ki imajo en sam cilj - da tako ali drugače svoj portfelj obogatijo. Ampak ko enkrat spustimo stvari iz svojih rok, nanje nimamo več vpliva. Na eni strani je pri nas z zahoda prisoten zelo močan vpliv italijanskih bank, in to na pomembnem strateškem območju, pa tudi vpliv madžarske banke na vplivnem območju sosednje Madžarske. Oboje je za Slovenijo z globalnega dolgoročnega vidika nevarna situacija, ampak v to smo se spravili z zelo nespametnimi potezami v preteklosti,” meni Kovač. Pri tem pojasni, kako smo naš bančni sistem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pripeljali v to situacijo: "Po prvi sanaciji in razbijanju Ljubljanske banke - kar je bila tudi problematična operacija - smo prišli v razmere, ki smo jih do konca zakoličili ob veliki finančni krizi in diktatu, ki ga je izvajala Evropska centralna banka in tudi bančni kapital zahodnih interesnih družb, ki je stal za ECB. Francozi so se umaknili že zdavnaj, bi bila pa to oblika, ki je smiselna, namreč imeti v našem prostoru francoske in nemške banke, ne pa italijanskih in madžarskih, tudi avstrijskih. To bi bilo smiselno, če bi imeli globalno strateško politiko, vendar pa te ni bilo niti med bankirji in še manj med političnimi vrhovi.”

Kovač še meni, da je združevanje bank zdaj stvar tehničnega preigravanja. To da ni lahko, gre za nekaj zelo dolgoročnega, kar je treba dobro urediti, utrditi, zato se v tem procesu tudi ni hitelo, delalo se je zelo sistematično, po njegovem mnenju najbrž dobro, saj so v ozadju profesionalne ekipe. 

"V hipu, ko privatizirate banko, je od tod dalje le vprašanje časa, kako bo prišlo do centralizacije, združevanja..." 

Mali delničarji za zunajsodno poravnavo 

Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS), poziva lastnika OTP in upravo, naj razmislijo o zunajsodni poravnavi s skoraj sto tisoč izbrisanimi delničarji: "OTP banka bi kot prevzemnik Nove KBM in pravni naslednik Abanke Vipa ter Banke Celje lahko s tem zaprla desetletno 'pravno sramoto', ki epiloga zaradi zapletov pri sprejemanju zakonodaje še ni dobila." Stankovič doda, da bi morebitna taka poslovna poteza OTP v Sloveniji poglobila zaupanje. V MDS še menijo, da bi lahko nastopila morebitna obveznost do OTP, saj tečejo tožbe ne samo zoper Republiko Slovenijo, temveč tudi zoper poslovne banke oziroma njene pravne naslednice.

Spomnimo, da je Sandor Csanyi v enem od intervjujev za Večer na vprašanje, ali so v elemente prodajne pogodbe vnesli tudi klavzule o poplačilu nekdanjih imetnikov obveznic in delnic NKBM, odgovoril: "Ne poznam podrobnosti sanacije slovenskega bančnega sistema, povedali so mi, da je slovenska država vanj vložila znatna sredstva. Glede na to, da smo kupili NKBM od ameriškega zasebnega sklada, ta finančna transakcija teh elementov ne vsebuje." Na vprašanje, ali so seznanjeni, da potekajo tudi finančni pravdni postopki v zvezi s tem, pa je odgovoril: "Smo seznanjeni, toda po zagotovilih naših pravnih svetovalcev ti ne vplivajo na naše načrte z NKBM." 

Kako je nastajala OTP banka v Sloveniji

13. december 2019: OTP banka iz Budimpešte kupi 99,73-odstotni delež SKB banke in 100-odstotna deleža družb SKB Leasing in SKB Leasing Select od francoske Skupine Societe Generale. 16. april 2021: Dopisnika agencije Reuters iz Budimpešte poročata, da naj bi se madžarska bančna skupina OTP pogajala z ameriškim investicijskim skladom Apollo o nakupu Nove KBM. 

31. maj 2021: Madžarska OTP banka z lastniki Nove KBM ameriškim skladom Apollo (80 %) in EBRD (20 %) podpišejo pravno zavezujočo pogodbo o nakupu.

6. februar 2023: S plačilom kupnine OTP banka postala lastnica Skupine Nove KBM. 

19. april 2024: OTP napove selitev sedeža Nove KBM iz Maribora, sprva na Slovensko cesto v Ljubljani, nato pa v kompleks Emonika, ki ga gradijo Madžari.

5. april 2024: John Denhof, predvideni prvi mož združene OTP banke, napove odhod iz te bančne skupine s koncem leta 2024.

27. junij 2024: Nova KBM in SKB banka pridobita dovoljenji ECB in Banke Slovenije za združitev bank.

22. avgust 2024: Združitev SKB banke in Nove KBM v OTP banko Slovenija.

30. avgust do 2. september: Operativni prenos strank SKB banke v informacijski sistem Nove KBM. 

 

Več...

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.