Mediji o malih delničarjih

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in obvezničarji, mali delničarji Datum: Petek, 16. avgust 2024 Stran: 5

Iztekel se je rok za vložitev predlogov. Možnost poravnave je omejena na 60 odstotkov oškodovanja.

Državno odvetništvo je menda na sodišče že vložilo predlog glede skupine strokovnjakov.

Včeraj se je iztekel rok za vložitev predlogov za imenovanje skupine neodvisnih strokovnjakov, ki naj bi pripravili mnenje, ali so bile razlastitve bančnih vlagateljev ob zadnji sanaciji bank upravičene ali pa so bili ti z izrednimi ukrepi Banke Slovenije oškodovani. Kandidate za člane skupine lahko predlagajo vlada, Banka Slovenije ali neprofitno reprezentativno interesno združenje, ki deluje v najboljšem interesu nekdanjih imetnikov. Vsi bodo, kot kaže, to storili.

Zakon o sodnem varstvu razlaščenih delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic bank med drugim predvideva možnost ustanovitve skupine neodvisnih strokovnjakov, ki naj bi izdelala predhodno mnenje, ali so bili nekdanji imetniki zaradi učinka izrednih ukrepov Banke Slovenije prikrajšani bolj, kot bi bili, če ti ukrepi ne bi bili izrečeni, in seveda, kolikšna bi bila ta razlika. Kot je znano, so vlagatelji šestih saniranih bank s temi ukrepi ostali brez 960 milijonov evrov naložb.

Omejitve pri imenovanju

Odbor ima sedem članov, od tega dva na predlog vlade, enega po izbiri Banke Slovenije, tri na predlog reprezentativnega združenja in predsednika. Za člana odbora je lahko imenovan strokovnjak s področja finančnega in bančnega prava, računovodstva, financ, revizije ali vrednotenja sredstev, lahko pa tudi drug strokovnjak, če so njegova znanja po presoji sodišča potrebna. Za člane pa ne morejo biti imenovane osebe, ki so opravljale pregled kakovosti sredstev bank in obremenitvene teste bank ali so izdelale oceno vrednosti sredstev banke.

Prav tako v izbor ne sodijo nekdanji imetniki in osebe, ki jih zastopajo, pa tudi ne člani organa vodenja, nadzora ali revizijske komisije banke ter člani upravnega odbora slabe banke. Poleg tega so izločeni vsi, ki so sodelovali pri zakonskih podlagah za izredne ukrepe, zaposleni na ministrstvu za finance, Banki Slovenije, evropski komisiji in Evropski centralni banki ali Evropskem bančnem organu. Odbor naj bi osnutek predhodnega mnenja pripravil v šestih mesecih od objave sklepa sodišča o imenovanju, po prejetju pripomb pa v treh mesecih dokončno mnenje.

Združenje malih delničarjev je vložilo svoj predlog.

V skupini strokovnjakov ne bo oseb, povezanih s sanacijo bank.

Mnenje skupine lahko odpre pot do poravnave.

Če skupina ugotovi, da je vsem ali le nekaterim razlaščenim bančnim vlagateljem zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda, vlada po zakonu z uredbo določi poravnalno shemo in podrobnejši način ter postopek izplačila. Zakon predvideva, da se poravnalna shema določi za posamezne razrede kvalificiranih obveznosti posameznih bank, vendar le v višini 60 odstotkov škode, ki je posameznemu nekdanjemu imetniku nastala zaradi izrednega ukrepa, vključno s 60 odstotki zneska obresti. Sredstva se zagotovijo v državnem proračunu. Če oškodovani razlaščenci ne privolijo v poravnavo, se lahko odločijo za odškodninsko tožbo.

Pot do poravnave

Predsednik Združenja malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković je za Delo potrdil, da so za sodišče pripravili predlog za imenovanje omenjene skupine strokovnjakov, saj se že ves čas zavzemajo za možnost poravnave, čeprav se jim omejevanje na 60 odstotkov odškodnine ne zdi pravično. Je pa bilo po Stankovićevih besedah težko najti primerne kandidate, saj so bili mnogi strokovnjaki delničarji NKBM, ki je bila prav tako sanirana.

Na ministrstvu za finance so že v začetku julija objavili javni poziv za zbiranje kandidatur za člana odbora za izdelavo predhodnega mnenja po zakonu o sodnem varstvu, ki se je po podaljšanju iztekel 5. avgusta.

Na ministrstvu odgovarjajo, da postopki tečejo, po naših neuradnih informacijah pa je državno odvetništvo predlog na sodišče menda že vložilo. V Banki Slovenije so z odgovori o tem prav tako skopi. »V Banki Slovenije imamo možnost imenovati enega predstavnika v skupino strokovnjakov, ki jo omenjate. Odločitev o tem bomo v skladu z zakonskimi roki sprejeli v prihodnjih tednih,« odgovarjajo.

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 6. junij 2024 Stran: 4

Lastniki Uniorja, med katerimi imajo malo več kot polovico delnic država in z njo povezane družbe, bodo, kot kaže, le dočakali izplačilo dividend.

Če držijo podatki malih delničarjev, so dividende nazadnje dobili leta 2007. Po predlogu, objavljenem v sklicu seje skupščine, bi Unior za dividende, ki bi znašale 0,33 evra bruto na delnico, porabilo 938 tisoč evrov čistega dobička iz leta 2022. Kot navajajo v podjetju, z izplačilom dividend v takšni višini ne bodo kršili finančnih zavez, ki so jim jih naložile banke, pri katerih so najeli sindicirano posojilo.

Uprava Uniorja je svojim delničarjem tudi že sporočila, kako sta matično podjetje in celotna skupina poslovala v letošnjem prvem tromesečju. Skupina Unior, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, je do konca marca ustvarila 79,6 milijona evrov prihodkov od prodaje. Čisti dobiček je znašal 5 milijonov evrov in je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižji za četrtino. Matična družba je v prvem četrtletju imela 51,6 milijona evrov prometa, kar je pet odstotkov manj kot v nekem lanskem obdobju. Čisti dobiček je znašal le skromnih 7 tisočakov. Lani je Unior v tem času ustvaril 1,5 milijona evrov čistega dobička.

V Uniorju navajajo, da so razmere v avtomobilski industriji, ki je glavni kupec njihovih izdelkov, še naprej težke. Kljub temu so v prvih treh mesecih v svoji največji dejavnosti, proizvodnji odkovkov, imeli dobro naročilno stanje ter v primerjavi z lani povečali prodajo. Več naročil kot lani dobivajo tudi za ročna orodja, kjer so se lani v drugi polovici leta soočili z velikim padcem prodaje. V programu Strojegradnja je letos prodaja skromnejša kot lani, kar pa je, pravijo v Uniorju, v skladu z načrti. 

Medij: N1-Forbes Avtorji: Andreja Lončar Teme:  obveznice, delnice Datum: Ponedeljek, 27. februarja 2024 Vir: TUKAJ

Vlada je pol leta po koncu javne obravnave sprejela novi zakon o sodnem varstvu razlaščencev v bančni sanaciji. Od te je minilo že deset let, rešitev pa pričakujejo tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Decembra je minilo deset let od razlastitve delničarjev in obvezničarjev v bančni sanaciji, s katero je država reševala zabredle banke. Takrat je, spomnimo, več kot 100 tisoč lastnikov delnic in podrejenih obveznic čez noč ostalo brez vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 960 milijonov evrov.

Razlaščenci se od takrat borijo za odškodnino. Da bi morali imeti možnost pritožbe in zahtevka za odškodnino, pa je dvakrat potrdilo tudi sodišče. Najprej je ustavno sodišče jeseni 2016 državnemu zboru naložilo, da bi moral do maja 2017 odpraviti neustavnost 350.a člena zakona o bančništvu (ZBan-1) in urediti učinkovito sodno varstvo za nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank. Septembra 2021 pa je kršitve ugotovilo še Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) – šlo je za tako imenovano zadevo Pintar – in slovenski državi naložilo odpravo kršitev, česar pa Slovenija do danes ni naredila. ESČP nam je v preteklosti že predlagalo poravnalno shemo.

Opomnik ESČP

Vlade so sicer poskušale sprejeti zakon o sodnem varstvu razlaščencev, a neuspešno. Februarja lani je ustavno sodišče razveljavilo zakon o sodnem varstvu imetnikov podrejenega dolga, ki je bil sprejet oktobra 2019, v času vlade Marjana Šarca. Od takrat aktualna vlada pripravlja novega.

Predlog je bil v javni razpravi poleti lani, a se potem ni zgodilo nič do prejšnjega tedna, ko je vlada predlog zakona potrdila na seji in ga poslala v odločanje parlamentu.

Na ministrstvu neuradno povedo, da so po javni razpravi pol leta presojali pripombe iz javne razprave in popravljali zakon, ki je s tehničnega vidika zelo zahteven. Po naših informacijah pa je bil razlog za nenaden premik tudi sporočilo iz Strasbourga. ESČP je namreč poizvedovala o tem, ali je vlada naredila kakšen korak naprej. To nam potrdi vir na finančnem ministrstvu: “ESČP je poslal dopis, ki se nanaša na več postopkov, v katerih pritožniki Sloveniji očitajo neučinkovito sodno varstvo.”

Za kaj gre? ESČP je pravnomočno odločilo v zadevi Pintar in Sloveniji naložilo odpravo kršitev konvencije o človekovih pravicah v delu, ki se nanaša na sodno varstvo. Zdaj pa ima ESČP vsaj še en odprt primer, zato je sodišče Slovenijo znova vprašalo, ali je kršitve odpravila. Če se izkaže, da jih ni, bo verjetno znova razsodilo v prid tožnika. Slovenija je sodišču obljubljala, da bo nov zakon sprejela do konca leta 2023, kar pa se ni zgodilo.

Vlada želi v Strasbourg poslati odgovor, v katerem bi navedla, da je Slovenija ravno sprejela zakon, zato na ministrstvu upajo, da bo ta sprejet v roku meseca ali dveh.

Oba zakona pišejo isti ljudje

Vir blizu razlaščencev, med katerimi vlada močno mnenje, da v državni upravi ni prave motivacije za ureditev problematike, opozori, da zakon o sodnem varstvu nastaja v direktoratu za finančni sistem, kjer je pred desetletjem nastajala tudi zakonodajna podlaga za samo sanaciji. Direktorat je takrat vodila Urška Cvelbar, vodi ga tudi danes. Cvelbar vodi tudi delovno skupino za pripravo zakonov.

Ljudje, ki so pred desetletjem pisali zakon, ki je kasneje padel na ustavnem sodišču, torej zdaj pišejo tudi zakon, s katerim te pomanjkljivosti odpravljamo.

Vir z ministrstva potrdi, a na pomislek, ali ne gre za konflikt interesa, odgovori, da se zakonodaja piše v delovnih skupinah in da o vsebini nikoli ne odloča samo ena oseba. Na koncu pa predlog vedno potrjujeta vlada in državni zbor, doda.

Avtorji: La. Da. Datum: 23. februar 2024 ob 8.56 Tema: mali delničarji, obveznice Medij: MMC RTV SLO, STA, Radio Slovenija

Vlada je v četrtek potrdila nov zakon, s katerim naj bi bančnim razlaščencem zagotovili pravno varstvo, a zdi se, da bo tudi ta predlog zakona pristal na ustavnem sodišču. V Društvu Mali delničarji Slovenije so nad predlogom zakona razočarani.

Medtem ko je izdaja državnih obveznic spodbuden signal za razvoj kapitalskega trga, vprašanje razlastitve imetnikov bančnih delnic in obveznic pred več kot desetimi leti še vedno ni rešeno. V Društvu Mali delničarji Slovenije so razočarani nad vladnim predlogom novega zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Prepričani so, da za dokazovanje oškodovanja nekdanjih imetnikov ni nobene potrebe in da bi morala vlada namesto tega poskrbeti za hitro izplačilo odškodnin.

Nov zakon namreč predvideva, da naj bi sedem neodvisnih strokovnjakov odgovorilo na vprašanje, ali bi nekdanji imetniki bančnih delnic in obveznic prejeli plačilo, če izredni ukrep razlastitve ne bi bil izrečen.

"Ne razumemo, zakaj se po več kot desetih letih od sanacije bank, v kateri je več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank čez noč ostalo brez svojih naložb in brez možnosti pritožbe na takšno odločitev, sprašujemo, ali bi dobili več kot nič in zato ustanavljamo komisijo sedmih strokovnjakov, ki naj bi to raziskali," so mali delničarji zapisali v sporočilu za javnost.

Dokaz je po njihovih navedbah ogromno premoženje, ki ga je pridobila nekdanja Družba za upravljanje terjatev bank, zdaj pripojena Slovenskemu državnemu holdingu. Če prevzetih terjatev ne bi prodala, bi lahko predstavljale stečajno maso za poplačilo razlaščencev, so prepričani.

"Če želimo pošteno poplačilo, naj Slovenija skupaj z Banko Slovenije vnovič izvede pošteno cenitev skladno z veljavno direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij, ugotovi dejanski plus ali minus ter razliko nadomesti skupaj z obrestmi vsem vlagateljem," so pozvali.

Omejitev izplačila odškodnine neskladna z ustavo?

Čas je, da se nehamo spraševati, ali je škoda nastala ali ne, in namesto tega raje poskrbimo za hitro izplačilo odškodnin, so poudarili. "Pri tem izrecno opozarjamo, da je zakonska omejitev odškodnine na največ 60 odstotkov neskladna z ustavo. Če bo taka dikcija ostala, bo zakon znova romal na ustavno sodišče," so dodali.