Mediji o malih delničarjih

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Janja Intihar  Teme: Terme Olimia, mali delničarji Datum: Četrtek, 14. januar 2020 Stran: 4

Varuh konkurence po šestnajstih mesecih presodil o koncentraciji državnega lastništva v Termah Olimia Država lahko dokonča prevzem Term Olimia Agencija za varstvo konkurence je dovolila državi, da pridobi do 100-odstotni kapitalski delež v Termah Olimia. To pomeni, da bo Slovenski državni holding lahko dokončal prevzem te družbe, v kateri ima država s svojimi družbami že zdaj večinski delež. Agencija je presojala nakup delnic, ki jih je v termah imela Nova KBM. Z nakupom tega malo več kot 20-odstotnega deleža bo država svoje lastništvo povečala na 77 odstotkov. S tem bo presegla dodatni prevzemni prag in bo v skladu z Zakonom o prevzemih morala objaviti prevzemno ponudbo za nakup preostalih delnic. 

Pogodbo o nakupu delnic, ki jih je v Termah Olimia imela Nova KBM, je v imenu države julija 2019 podpisal Slovenski državni holding (SDH), ki je bil doslej 4-odstotni lastnik term. Ostali državni lastniki so kapitalska družba, ki ima malo manj kot 25-odstotni delež, Slovenske železnice s 24-odstotnim deležem in Družba za upravljanje terjatev bank, ki ima v lasti 4 odstotke delnic. Od ostalih lastnikov ima največji, malo manj kot 6-odstotni delež družba Bioto, ki je v lasti vodilnih menedžerjev v Termah Olimia. Poleg Biota sta med delničarji, ki so lastniki več kot odstotka delnic, še družba Larix invest v posredni lasti Marjana Batagelja, in Janez Gobec, lastnik slatinskega podjetja Gobec.

Po odločbi prevzemna ponudba 

Z nakupom deleža mariborske banke so državne družbe postale lastnice malo več kot 77 odstotkov vseh delnic Term Olimia. S tem je država presegla dodatni prevzemni prag in bo v skladu z Zakonom o prevzemih morala objaviti prevzemno ponudbo za nakup preostalih delnic. Takrat bi moralo biti končno tudi uradno znano, koliko je bil vreden posel med SDH in Novo KBM. 

Po neuradnih informacijah naj bi kupnina znašala malo več kot štiri milijone evrov oziroma približno 27 evrov za delnico. Toliko bi morala znašati tudi cena za delnico v prevzemni ponudbi. To pomeni, da bi država za dokončni prevzem Term Olimia morala plačati še približno štiri milijone evrov.

Med najbolj uspešnimi

S prevzemom Term Olimia bo država oziroma ministrstvo za gospodarstvo nekoliko bliže cilju, da pod okriljem novega turističnega holdinga združi več podjetij, ki so v 100-odstotni ali večinski državni lasti. Poleg zdravilišča iz Podčetrtka bi bili v holdingu še Thermana Laško in zreški Unitur ter Istrabenz turizem, Sava turizem, Hoteli Bernardin, Adria Ankaran in Hit. V skupini teh družb sodijo Terme Olimia med najbolj uspešne, saj so v zadnjih letih z obsežnimi naložbami temeljito posodobile in razširile svojo ponudbo ter dosegle zelo dobre poslovne rezultate. Predlani je družba imela rekordnih 25 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, lanske številke so občutno nižje, saj je bilo zdravilišče zaprto skoraj sedem mesecev. Po ocenah naj bi bili lanski prihodki za približno 30 odstotkov nižji od predlanskih.

Medij: Dnevnik Avtorji:  Igor Dernovšek Teme:  mali delničarji, javne finance  Datum: Torek, 15. december 2020 Vir: TUKAJ

Revizijsko poročilo, v katerem je računsko sodišče ugotovilo, da bančna sanacija ni temeljila na ustreznih podlagah, je večinoma zakrito in nedostopno javnosti. Mali delničarji so prepričani, da je razkritje podatkov nujno, saj bi razlaščeni imetniki podrejenih obveznic in delnic imeli le na ta način možnost za vsaj približno enakovreden boj na sodišču.

Računsko sodišče je v reviziji, ki je bila objavljena prejšnji teden, ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri izreku izrednih ukrepov v sanaciji bank v letih 2013 in 2014 neuspešna, saj jih ni utemeljila na ustreznih podlagah. Pri izvajanju nadzora nad poslovanjem bank pri zagotavljanju kapitalske ustreznosti in upravljanja s kreditnim tveganjem v letih 2008 do 2013 pa je bila uspešna le delno.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je po objavi poročila, katerega vsebina je v večini zakrita, povedal, da jim Banka Slovenije ni uspela zagotoviti dokazil, ki bi pojasnila, ali je bil finančni položaj bank res takšen, da so bili izrečeni ukrepi za sanacijo bank v celoti ustrezni. Zato niso mogli z gotovostjo potrditi ali ovreči, da je, kot piše v reviziji, »ugotovljena višina negativnega kapitala bank predstavljala objektivno ugotovljen dejstvo o finančnem položaju bank, pri katerem bi bile v celoti upoštevane zahteve sklepa o ocenjevanju izgub in mednarodnih računovodskih standardov glede oblikovanja oslabitev«.

Na rezultate pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov, ki so bili podlaga za sanacijo posamezne banke, je vplivala tudi cenitev vrednosti nepremičnin, ki so bile posamezni banki dane v zavarovanje. A te po ugotovitvah revizorjev niso bile opravljene na način, da bi jih bilo mogoče na zanesljiv način uporabiti za namene izdelave ocene finančnega položaja.

Po Veselovih besedah je bila dokapitalizacija bank v višini 3,6 milijarde evrov izračunana na izrazito konzervativnih predpostavkah, obremenitveni testi pa pripravljeni na podlagi zelo slabih makroekonomskih scenarijev. Ker se je država pri sanaciji zavezala za prodajo bank ali deležev v zelo kratkem roku, si, četudi se negativni scenariji niso uresničili, do prodaje ni mogla povrniti morebiti preveč vloženih sredstev, je še povedal Vesel.

Banka Slovenije hotela zadržati objavo poročila

V Banki Slovenije so revizijo označili za preseganje pristojnosti računskega sodišča in poseg v njeno neodvisnost. Poročilo po njihovi oceni bremeni poslovanje Banke Slovenije in krni ugled države v mednarodni skupnosti, hkrati pa tudi ovira izvedbo sodnih postopkov. Banka Slovenije je oktobra vložila zahtevo za presojo ustavnosti in predlog za začasno zadržanje objave poročila do končne odločitve ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je obravnavo zahteve začelo konec oktobra, vendar doslej odločitve še ni sprejelo.

V Društvu Mali delničarji Slovenije so po drugi strani pozdravili ugotovitve računskega sodišča in ga pozvali, naj celotno besedilo naloži v varno sobo, da bodo do njega lahko dostopali tudi delničarji in obvezničarji, ki so bili razlaščeni med sanacijo bank. Ob tem so ga pozvali še, naj necenzurirano kopijo poročila nemudoma izroči tudi ustavnemu sodišču in DZ.

Podatki revizije zaupni v skladu z zakonodajo

Dejstvo, da je večina revizijskega poročila javnosti nedostopno, bi bilo lahko po oceni društva malih delničarjev sporno. Sodišče EU je namreč v sodbi v zvezi z dejavnostjo nemške družbe Phoenix Kapitaldienst junija 2018 odločilo, da informacije, ki bi lahko bile poslovne skrivnosti, načeloma izgubijo zaupnost, če so stare pet let ali več. Izjemoma je lahko drugače le, če stranka, ki se sklicuje na takšno zaupnost, dokaže, da so te informacije kljub svoji starosti še vedno bistveni element njenega poslovnega položaja ali poslovnega položaja z zadevo povezanih tretjih oseb.

Na računskem sodišču so pojasnili da podatki v revizijskem poročilu niso zaupni iz razloga poslovne skrivnosti, temveč so označeni kot zaupno v skladu z zakonom o bančništvu in zakonom o Banki Slovenije, po katerih mora kot zaupne varovati vse podatke, za katere je izvedelo pri opravljanju revizije poslovanja Banke Slovenije. Navedena sodba Sodišča EU, ki se nanaša zgolj na institut poslovne skrivnosti, zato v tem konkretnem primeru ni uporabljiva, so povedali na računskem sodišču.

Mali delničarji še naprej za izvensodno poravnavo

Za predsednika Društva malih delničarjev Slovenije Rajka Stankoviča so pojasnila računskega sodišča neprepričljiva, saj so še prejšnji teden kot razlog za nerazkrivanje podatkov javnosti v uradni korespondenci z društvom navajali, da je Banka Slovenije te podatke označila za poslovno skrivnost. Stanković je prepričan, da bi se dalo poročilo računskega sodišča tako anonimizirati, da ne bi razkrili konkretnih imen podjetij in posameznikov. Razkritje podatkov je namreč po njegovem mnenju nujno, saj bi razlaščenci lahko le na ta način sploh izvedeli zaradi česa so bili med bančno sanacijo razlaščeni. Brez tega jim je, kot je dejal Stanković, onemogočen tudi enakovredni pravni boj na sodišču.

Sicer pa ugotovitve računskega sodišča v društvu vidijo kot še en močan strokovni argument za izvensodno poravnavo z znanimi imetniki podrejenih obveznic in delnic oziroma ustanovitev poravnalne sheme, kakršna je bila nekoč izvedena za nekdanje varčevalce LB. Izplačilo v denarju ali v obveznicah bi po njihovem mnenju morala izvesti Banka Slovenije oziroma v njenem imenu država.

Vlagatelji naj bi bili oškodovani za milijardo evrov

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 11. december 2020 Stran: 10

Poročilo računskega sodišča Centralna banka pod drobnogledom - Revizorji dvomov niso mogli ne potrditi ne ovreči

Pri nadzoru nad poslovanjem bank med letoma 2008 in 2013 je bila Banka Slovenije (BS) delno uspešna, pri utemeljevanju izreka izrednih ukrepov v okviru zadnje bančne sanacije pa je bila neuspešna, ugotavlja včeraj objavljeno poročilo računskega sodišča o izvajanju nadzorstvenih funkcij BS med letoma 2008 in 2014.

Revizorji so ugotovili številne dvome, a jih večinoma niso mogli ne potrditi ne ovreči. Maja Grgič »Zato ne moremo z gotovostjo potrditi ali ovreči, da je ugotovljena višina negativnega kapitala bank predstavljala objektivno ugotovljeno dejstvo o finančnem položaju bank, pri katerem bi bile v celoti upoštevane zahteve sklepa o ocenjevanju izgub in mednarodnih računovodskih standardov glede oblikovanja oslabitev,« piše v poročilu.

Njegova vsebina je večinoma zakrita, ker da gre za poslovno skrivnost. Spomnimo, BS je v letih 2013 in 2014 pri šestih državnih bankah na podlagi odločb o izrednih ukrepih skupaj ugotovila zapet milijard evrov bančne luknje, ki smo jo nato z dokapitalizacijo pokrili davkoplačevalci. BS je takrat vodil guverner Boštjan Jazbec.

Presoja v rokah ocenjevalcev

Računsko sodišče je izreklo kar nekaj pripomb glede pregledov kakovosti sredstev bank (AOR), ki sta jih izvedli družbi Ernst & Young in Deloitte svetovanje. Državni revizorji opozarjajo, da BS pri izvedbi AOR ni zagotovila enotne metodologije, največje razlike pa so bile pri ocenah donosnosti terjatev, unovčitvene vrednosti zavarovanj in izračunu dodatnih slabitev. Pri tem je bila presoja prepuščena posameznim ocenjevalcem. Računsko sodišče ugotavlja, da je na rezultate AOR pomembno vplivalo ocenjevanje vrednosti zastavljenih nepremičnin. Pri tem sta se po njegovih ugotovitvah uporabljala dva pristopa - zunanji ogled nepremičnine in avtomatizirani pristop, ki pa nista omogočila ocene po mednarodnih standardih verodostojne vrednosti, zato teh ocen ni bilo mogoče uporabiti za oceno finančnega položaja banke, a so se. Banka Slovenije po presoji državnih revizorjev tudi ni zagotovila ustrezne enotne metodologije izvajalcev za določitev unovčitvene vrednosti zastavljenih premičnih in nepremičnih zavarovanj, prav tako ni predložila gradiv, ki bi upravičevala uporabo teh odbitkov pri izračunu dodatnih slabitev v pregledanih bankah.

»Na različen način so bile obravnavane tudi terjatve, ki so bile opredeljene kot donosne,« še piše v poročilu. In še, da BS ni imela ustreznega nadzora nad delom izvajalcev AOR, zato je otežena tudi presoja o primernosti uporabe rezultatov teh pregledov pri finančni oceni položaja bank. Glede izvedbe stresnih testov, ki sta jih izvajali družbi Oliver Wyman in Roland Berger, računsko sodišče ugotavlja, da je predpostavke makroekonomskih scenarijev za stresne teste določala BS, ki je manjkajoče podatke iz pregledov AOR nadomestila s konservativnimi predpostavkami, ker je pomenilo odstop od predvidene metodologije.

Vendar pa računsko sodišče ni moglo ugotoviti, ali je bila ocena o kapitalskem primanjkljaju zato višja ali ne.

Dvomi o utemeljenosti razlastitev

Glede razlastitve delničarjev in lastnikov podrejenih finančnih instrumentov banki, ki jih je BS utemeljila z negativnim kapitalom bank, pa računsko sodišče ugotavlja, da ni ustrezno utemeljenih razlogov za medletno prilagoditev izkazov bank, ki je bila opravljena na podlagi pregledov AOR. Državni revizorji so zaznali določena odstopanja od mednarodnih računovodskih standardov, a tega zaradi nerazpoložljivosti potrebne dokumentacije niso mogli ne ovreči ne potrditi kot tudi ne negativnega kapitala bank.

Kot je znano, je BS v sanaciji izbrisala za 960 milijonov evrov kvalificiranih obveznosti bank. Kljub dvomom računsko sodišče tudi ni moglo potrditi ali ovreči, ali je bilo odrejeno povečanje kapitala bank primerno.

Poročilo ugotavlja, da je večji del od ugotovljene 4,8-milijarde izgube izhajal iz bančnih terjatev, ki so bile opredeljene kot nedonosne, pri tem pa niti iz gradiv BS ni razvidno, kako so se te razvrščale med dobre in slabe. Na ugotovljeni primanjkljaj kapitala je vplival tudi prenos nedonosnih terjatev na slabo banko, a je bil ta učinek zaradi nizke vrednosti majhen, ugotavljajo revizorji. Razlika med stresnimi testi bank v obeh pristopih je znašala kar 1,5 milijarde evrov, vendar računskemu sodišču iz gradiv BS ni uspelo ugotoviti razlogov za odstopanja.

V Društvu Mali delničarji Slovenije so zadovoljni, da tudi računsko sodišče izraža podobne dvome o uspešnosti izrečenih ukrepov BS, kot so jih doslej imeli sami. Ogorčeni pa so, da je velik del poročila zakrit: »Razlaščeni delničarji in obvezničarji saniranih bank tudi po sedmih letih ne smejo videti vseh izračunov in pravnih podlag, na katerih je BS utemeljila izredne ukrepe in zahtevale slabitve kreditov in vrednosti nepremičnin.« Menijo, da so ugotovitve revizorjev dodaten vzrok za poravnavo z razlaščenimi vlagatelji.

Medij: Delo  Avtorji: G.R.  Teme:  mali delničarji Datum: Sobota, 5. december 2020 Stran: 18

Napoved SDH zahteva sklic skupščine Telekoma SDH je na upravo Telekoma Slovenije poslal zahtevo za sklic skupščine družbe. Na njej bi delničarji odločali, da nadzorniki postanejo Boštjan Koler, Aleksander Igličar, Marko Kerin in Radovan Cerjak, in o predlogu odpoklica Igorja Rozmana s tega položaja. Odločali bi tudi o predlogu mandatarskega sistema oblikovanja uprave Telekoma. V nadzornem svetu družbe so nadomestni nadzorniki Koler, Dimitrij Marjanovič in Štefan Belingar, ki jih je Okrožno sodišče v Ljubljani na to funkcijo imenovalo po tem, ko so s položaja odstopili Aleš Šabeder, Barbara Cerovšek Zupančič in Bernarda Babič. Na njej bi delničarji odločali tudi o predlogu sprememb statuta in o možnosti izvedbe elektronske skupščine. SDH meni, da se bo s tem izboljšalo upravljanje družbe.