Pivovarna Laško

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 10. 2011 Stran: 19

Ljubljana - Nova Ljubljanska banka in Banka Celje sta po letu dni ponovno dobili glasovalne pravice v Pivovarni Laško. Vrhovno sodišče je namreč odpravilo odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je v primeru zasega delnic Pivovarne Laško ugotovila, da sta banki delovali usklajeno in jima zato do objave namere za prevzem ali zmanjšanja skupnega deleža pod 25 odstotkov prepovedala uresničevati glasovalne pravice. Pričakovati je, da bo vrhovno sodišče odpravilo tijdi odločbo, s katero je ATVP šestim bankam - Novi Ljubljanski banki, Banki Celje, Gorenjski banki, Abanki, NKBM in Banki Koper - iz istih razlogov odvzela glasovalne pravice v Mercatorju.

Že kot je ATVP septembra lani sprožila postopek proti bankah, ki so avgusta 2009 Infond Holdingu zasegle delnice Pivovarne Laško in Mercatorja, s katerimi so bila zavarovana njihova posojila, so se pojavili dvomi v strokovnost početja agencije. Bankam je ATVP, ki jo vodi Damjan Žugelj, očitala, da brez objave prevzema delujejo na podlagi sporazuma in da je njihov skupni cilj utrditi nadzor v Mercatorju in Pivovarni Laško. Nova Ljubljanska banka in Banka Celje imata skupaj 26,4 odstotka Pivovarne Laško, pri čemer je NLB 49,55-odstotna lastnica Banke Celje. Medtem ko pri Laškem ATVP glasovalnih pravic ni odvzela vsem bankam, ki so zasegle delnice Laškega, je pri Mercatorju odločbo izdala šestim bankam (ki skupaj obvladujejo 25,49 odstotka Mercatorja) in izpustila le dve banki v tuji lasti (Unicredit in banko Hypo).

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 10. 2011 Stran: 9

ING naj bi rok za oddajo nezavezujočih ponudb za Mercator s 5. oktobra podaljšala na 17. oktober

Londonska investicijska banka ING, ki je svetovalec pri prodaji večinskega deleža (50,03 odstotka) Mercatorja, naj bi rok za oddajo nezavezujočih ponudb s 5. oktobra podaljšala na 17. oktober. Vinesh Karia iz ING nam v zvezi s prodajnim postopkom za Mercator ni mogel komentirati ničesar, niti tega, ali so dejansko prestavili rok za ponudbe. Hrvaški Poslovni dnevnik pa poroča, da naj bi poleg hrvaškega Agrokorja imeli interes za oddajo ponudb predvsem predstavniki skladov, kot so Mid Europa (ta je v preteklosti tudi opravil skrbni pregled Mercatorja), Warburg Pincus in TPG. Hrvaški medij še poroča, da naj bi Agrokor imel za morebitni prevzem Mercatorja zagotovljenih 700 milijonov evrov (186 evrov za posamično delnico Mercatorja) sindiciranega posojila pri evropskih bankah Erste, Raiffeisen, Deutsche Bank, Societe Generale, Intesa Sanpaolo, UniCredit, Mediobanca in UBS.

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 09. 2011 Stran: 25

Danes se izteče ponudba za prevzem Pivovarne Laško, ki so jo objavile KS Naložbe privatizacijskega mogotca Igorja Laha. KS Naložbe za delnico Laškega ponujajo zgolj svoje obveznice, po dosegljivih podatkih pa jim s svojo ponudbo ni uspelo prepričati niti večjih lastnikov niti malih delničarjev.

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 09. 2011 Stran: 8

Tokrat naj bi bil največji slovenski trgovec Mercator zaradi finančnih težav bank, ki so ob družbah Pivovarne Laško njegove največje lastnice, prodan.

Nezavezujoče ponudbe za Mercator bo treba oddati do 5. oktobra, špekulira pa se, da naj bi se ob nekaterih tujih zasebnih skladih lahko za večinski lastniški delež največjega slovenskega trgovca ogrevali še v hrvaškem Agrokorju, morda pa tudi v belgijskem Delhaizu, morda celo v britanskem Tescu ali francoskem Carrefourju, ki sta celo med največjimi trgovskimi podjetji na svetu, a na Mercatorjevih trgih še nista prisotna.

Pivovarna Laško KS Naložbam ali vendarle velikim svetovnim pivovarjem?

Prav tako se je že v preteklosti omenjalo interesente za nakup večinskega deleža Pivovarne Laško. Med drugim tudi nizozemski Heineken, danski Carlsberg. Pred dnevi je tako prišla v javnost informacija, da naj bi bil naprodaj 64-odstotni lastniški delež Pivovarne Laško, ki je trenutno v lasti bank NLB z Banko Celje, Hypo banke, Probanke, Gorenjske banke, Abanke Vipa, Banke Koper, Nove KBM ter vzajemnega sklada NFD 1. V veliki meri se bodo zdaj prodajale pred leti zaplenjene delnice Infond Holdinga, ki je bil v lasti zakoncev Boška in Anice Šrot, ter so mu banke zaradi nevračanja posojil zaplenile delnice (Pivovarne Laško in Mercatorja), s katerimi so bila posojila Infond Holdinga tudi zavarovana. Kasneje bo verjetno sledil prevzem Pivovarne Laško, ko bo predvidoma tudi ostalim delničarjem ponujena ista cena, saj laška družba kot kotirajoča na Ljubljanski borzi zapade pod prevzemno zakonodajo. Sicer pa trenutno že poteka prevzem s strani družbe KS Naložbe, katere največji lastnik je drugi najbogatejši Slovenec Igor Lah, ki za 1 delnico Pivovarne Laško ponuja 9 obveznic KS Naložb v nominalni vrednosti g evrov. Omenjeni konzorcijski prodajalci so aktualno prevzemno ponudbo KS Naložb, ki poteče 30. septembra, že zavrnili kot (pre)nizko in premalo opredeljujočo glede prihodnje strategije družb Pivovarne Laško.

Medij: Delo Avtorji: Pavlin Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 09. 2011 Stran: 9

Prevzem Pivovarne Laško

Izdali bodo obljubljene obveznice, ki so v ponudbi za prevzem - Malih delničarjev obveznice ne zanimajo, zanje bo moral Igor Lah ponudbo izboljšati - Za banke je sprejetje prevzemne ponudbe tvegano

Ljubljana - KS Naložbe bodo zaradi obveznosti iz prevzemne ponudbe za Pivovarno Laško izdale obveznice, so včeraj objavili na spletnih straneh ljubljanske borze. Družba bo izdala največ 78.228.868 obveznic po nominalni vrednosti evro za obveznico, končno število obveznic pa bo določeno glede na pridobljeno število delnic Laškega v okviru prevzema, ki se izteče ta petek, 30. septembra.

Družba, ki jo zastopa Blaž Vodopivec, je sprejela sklep o izdaji prinosniških obveznic prve izdaje z oznako KSFi, ki tvorijo isti razred oziroma vrsto z že izdanimi obveznicami s to oznako, ki so že uvrščene na ljubljansko borzo. Obrestna mera je spremenljiva in znaša šestmesečni euribor plus 300 bazičnih točk pribitka, vendar ne več kot šest odstotkov letno. Euribor se za potrebe obrestovanja obveznic ugotavlja na prvi dan obračunskega obdobja in je nespremenljiv za celotno obračunsko obdobje. Prvič se šestmesečni euribor določi 1. junija letos in velja do vključno 30. novembra. Če vsota šestmesečnega euriborja plus 300 bazičnih točk pribitka v posameznem obdobju presega 600 bazičnih točk, se za to obračunsko obdobje za obrestovanje obveznic uporabi letna obrestna mera šest odstotkov. Obresti se bodo začele izplačevati 1. junija in bodo dospele v plačilo dvakrat na leto za nazaj, vsakega 1. decembra in 1. junija. Nominalna vrednost glavnice dospeva v plačilo v enakomernih delih, po preteku triletnega moratorija na izplačilo glavnice, prvič 1. decembra 2014. Vse obveznosti iz obveznic bodo izplačane v evrih.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 09. 2011 Stran: 22

Ljubljana - Vse kaže, da privatizacijski mogotec Igor Lah s ponudbo za prevzem Pivovarne Laško že od vsega začetka ni imel namena pridobiti pomembnejšega deleža laškega pivovarja. Prevzemna ponudba, v kateri KS Naložbe za delnice Pivovarne Laško ponujajo zgolj svoje obveznice, se izteče v petek, Lah pa je že zamudil rok, v katerem bi lahko svojo ponudbo popravil.

Po naših informacijah naj bi v zadnjih mesecih v prevzem Pivovarne Laško sicer poskušal prepričati tudi nekatere večje tuje sklade tveganega kapitala, vendar pa ti zaradi politične nepodpore pri tem niso želeli sodelovati.

Ponudbo KS Naložb so banke, poslovna javnost in analitiki označili za neresno, že po njeni objavi pa so večji lastniki v neformalnih pogovorih napovedali, da ponudbe ne bodo sprejeli. Čeprav se prevzemna ponudba izteče šele v petek, ni pričakovati niti, da bi jo sprejeli mali delničarji. Ti lahko namreč za delnico Pivovarne Laško na borzi iztržijo bistveno več, kot jim ponuja Lah (devet obveznic, katerih realna cena se ocenjuje na okoli pet evrov) , pri tem pa bi kupnino dobili takoj, in ne šele čez deset tet, ko bi zapadle obveznice KS Naložb. Glede na to, daje uprava KS Naložb včeraj sprejela sklep o izdaji obveznic, lahko sklepamo, da je njihovo prevzemno ponudbo sprejel najmanj eden od 7600 delničarjev Pivovarne Laško.

Medij: Delo Avtorji: V. T. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 22. 09. 2011 Stran: 9

Prodaja Pivovarne Laško: Banke naj bi do danes posredovale pripombe na osnutek za prodajo Pivovarne Laško. Je prodaja pivovarne združljiva z že začetim postopkom prodaje Mercatorja? - Koliko bank bo sodelovalo pri njej?

Ljubljana - Nova Ljubljanska banka, ki želi do konca leta pridobiti 400 milijonov evrov svežega kapitala, je pozvala banke, naj ji do danes posredujejo pripombe na osnutek sporazuma o prodaji Pivovarne Laško, smo izvedeli iz virov blizu bank. NLB ni le največja posamična lastnica in upnica Pivovarne Laško, temveč velja tudi za pobudnico skupne prodaje večinskega deleža v pivovarniško-trgovskem holdingu iz Laškega. Razlogi bank za prodajo naložbe v Laškem so kajpak znani; prvič, upravljanje deležev podjetij, ki so jih pridobile z zaplembami delnic, ni njihova osnovna dejavnost, zato se jih želijo banke, ki po drugi strani iščejo sveži kapital, čim prej razbremeniti. In drugič, z odprtim prodajnim postopkom za prodajo več kot polovice pivovarne bi banke lahko na novo ovrednotile naložbo v laški pivovarni, ki jo zdaj menda vrednotijo po tržni ceni.

Vendar banke že nekaj časa iščejo tudi kupca za prodajo večinskega paketa Mercatorja, v katerem je največja, več kot 23-odstotna lastnica prav Pivovarna Laško. Sta ta dva prodajna razpisa združljiva oziroma dopustna? V NLB na to včeraj niso odgovorili, predsednik NS Pivovarne Laško Vladimir Malenkovič pa je na vprašanje, ali banke s prodajnim postopkom za pivovarno pravzaprav ne škodijo prodaji naložbe v Mercatorju, odvrnil: »Ravno to je ključno vprašanje, na katero zdaj še ne morem odgovoriti.

Banke, ki so izkazale interes za prodajo svojega deleža v Pivovarni Laško, so tudi članice večinskega paketa delnic za Mercator. Kot nadzorni svet o tem nimamo mnenja, zato bomo počakali na mnenje uprave ali pridobili pravno mnenje.«

»Snovanje novega sporazuma za prodajo Pivovarne Laško lahko razumemo tudi kot rezervni scenarij za primer, če prodaja Mercatorja iz tega ali onega razloga pade v vodo,« pa je včeraj menil predstavnik malih delničarjev Rajko Stanković (MDS).

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 09. 2011 Stran: 10

Skupno naj bi bilo naprodaj 64 odstotkov Pivovarne

Banke, ki so leta 2009 zaplenile delnice Bošku Šrotu, in nekateri manjši lastniki Pivovarne Laško so po pisanju včerajšnjih Financ podpisali sporazum o prodaji skupine Pivovarna Laško. Skupno naj bi bilo naprodaj dobrih 64 odstotkov Laškega.

Svoje deleže v Pivovarni Laško prodajajo Nova Ljubljanska banka (NLB), Hypo banka, Probanka, Gorenjska banka, Abanka, Banka Celje, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) in vzajemni sklad NFD 1. Probanka in Banka Koper bosta sporazum podpisali v prihodnjih dneh, ker sta že prej imeli svojega svetovalca za prodajo, navaja časnik.

V NLB so sicer včeraj povedali, da sporazuma o prodaji Pivovarne Laško še niso podpisali, si pa za to prizadevajo. Delež v Laškem namreč želijo prodati, saj gre za kapitalski delež, ki ne sodi v osnovno dejavnost banke.

Medij: Delo Avtorji: Šoštarič Marjeta Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 09. 2011 Stran: 9

Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj, za Delo

Pri lastninjenju smo zelo jasno povedali, da želimo menedžerji stabilizirati lastništvo z desetodstotnim deležem in nič več, je povedal prvi mož Perutnine Ptuj - Brez dokapitalizacije bo rast počasnejša

Ljubljana - Potem ko so na avgustovski skupščini delničarji Perutnine Ptuj (PP) zavrnili predlagano dokapitalizacijo z izdajo delnic, se bo temu morala prilagoditi tudi načrtovana strategija družbe. Perutnina bo še naprej rasla, a bistveno počasneje, pravi prvi mož družbe Roman Glaser, ki se ne boji posebne revizije preteklega poslovanja družbe. Zahtevo zanjo je na okrožno sodišče na Ptuju vložila državna Kapitalska družba (Kad), kije desetodstotna lastnica Perutnine.

Zakaj dokapitalizacija, ki je zdaj ne bo, in kaj to pomeni za poslovanje družbe?

Računali smo, da bi lahko količino delnic povečali do 50 odstotkov v skladu s statutom, to je približno za tri milijone. Osnovni namen tega je bil, da bi družba v prihodnjih letih krepila svoje aktivnosti tako pri tehnološki poglobitvi kot tudi boljšem obvladovanju trga. Čas krize smo ob slabši likvidnosti bank na takšen način želeli izkoristiti za dodatno širitev razvojnega programa, da bi bili še močneje prisotni tudi v klasični Evropi.

Toda hrbet so vam obrnili v Perutninski zadrugi. Zakaj?

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 09. 2011 Stran: 22

Ljubljana - Bankirji bodo, kot kaže, kmalu ostali brez glavnega argumenta, s katerim so se do zdaj branili pred zasegom delnic insolventnim holdingom in tako zgolj podaljševali likvidnostni krč v slovenskem gospodarstvu. Ministrstvo za gospodarstvo, ki ga začasno vodi Mitja Gaspari, je namreč v vladno proceduro poslalo predlog za spremembo zakona o prevzemih, ki bi upnikom bistveno olajšal zaplembe delnic in poplačilo terjatev, pri tem pa jim ne bi bilo treba skrbeti, da bi se zaradi tega znašli v postopkih Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Spremenjen zakon o prevzemih, o katerem bo predvidoma v četrtek odločala vlada, predvideva, da upnikom, ki bi 25-odstotni prevzemni prag presegli zaradi zasega delnic oziroma unovčenja zavarovanj, ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe. Toda sočasno ne bi smele uresničevati niti glasovalnih pravic iz zaseženih delnic. »Namen banke ob unovčevanju zavarovanja je namreč poplačilo terjatve, ne pa upravljanje s ciljno družbo,« so v predlogu za spremembe zakona zapisali na ministrstvu za gospodarstvo.