S spremembo zakona o prevzemih do hitrejšega rubeža insolventnih holdingov
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 09. 2011 Stran: 22
Ljubljana - Bankirji bodo, kot kaže, kmalu ostali brez glavnega argumenta, s katerim so se do zdaj branili pred zasegom delnic insolventnim holdingom in tako zgolj podaljševali likvidnostni krč v slovenskem gospodarstvu. Ministrstvo za gospodarstvo, ki ga začasno vodi Mitja Gaspari, je namreč v vladno proceduro poslalo predlog za spremembo zakona o prevzemih, ki bi upnikom bistveno olajšal zaplembe delnic in poplačilo terjatev, pri tem pa jim ne bi bilo treba skrbeti, da bi se zaradi tega znašli v postopkih Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Spremenjen zakon o prevzemih, o katerem bo predvidoma v četrtek odločala vlada, predvideva, da upnikom, ki bi 25-odstotni prevzemni prag presegli zaradi zasega delnic oziroma unovčenja zavarovanj, ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe. Toda sočasno ne bi smele uresničevati niti glasovalnih pravic iz zaseženih delnic. »Namen banke ob unovčevanju zavarovanja je namreč poplačilo terjatve, ne pa upravljanje s ciljno družbo,« so v predlogu za spremembe zakona zapisali na ministrstvu za gospodarstvo.
Sprememba zakona o prevzemih utegne tako pospešiti tudi zaplembo delnic Zvonu Ena Holdingu, Zvonu Dva Holdingu, NFD Holdingu in nekaterim preostalim družbam v težavah, kjer so banke do zdaj zavlačevale z unovčenjem zavarovanj, ker niso želele tvegati novih postopkov ATVP Kot je znano, sta namreč Nova Ljubljanska banka in Banka Celje ostali brez glasovalnih pravic v Pivovarni Laško, podobno kot so se v postopkih ATVP znašle tudi banke, ki so Infondu Holdingu zasegle delnice Mercatorja.
V primeru, da bo predlog za spremembo zakona o prevzemih dobil zadostno podporo poslancev, bo to banke prisililo tudi v pospešitev postopkov za iskanje končnega lastnika zaseženih delnic. Banke bodo morale namreč zasežene delnice prodati v roku dveh let, ko se tudi izteče obdobje, v katerem jim ne bi bilo treba objaviti ponudbe za prevzem.
Ministrstvo za gospodarstvo želi s spremembo zakona o prevzemih pospešiti in olajšati tudi prestrukturiranje podjetij, ki bi se pred stečajem lahko rešila s pretvorbo dela terjatev v kapital. Spremenjen zakon o prevzemih namreč dopušča izjemo pri objavi prevzemne ponudbe, ko bi upnik prevzemni prag presegel zaradi pretvorbe terjatev v kapital. Ker v teh primerih dokapitalizacije običajno potekajo po zelo nizkih cenah, upniki s pretvorbo dela terjatev v delnice dejansko lahko hitro postanejo večinski lastniki, kar pomeni, da bi po trenutni zakonski ureditvi morali objaviti tudi prevzemno ponudbo in izplačati dotedanje lastnike. Po novem bi bili taki lastniki oproščeni obveznosti za objavo prevzemne ponudbe, vse dokler ne bi delnic kupili zunaj insolventnih postopkov ter na ta način povečali svojega lastništva.
Konec skrivalnic za opcijskimi in terminskimi pogodbami
Sprememba prevzemne zakonodaje bi onemogočila tudi manipulacije s terminskimi in opcijskimi pogodbami, prek katerih so se do zdaj nekateri investitorji izogibali objavi prevzemnih ponudb. Medtem ko ATVP do zdaj v praksi do teh pogodb ni mogla priti, bi s spremembo prevzemne zakonodaje dobila celovit vpogled v dejanska lastniška razmerja v slovenskih družbah. Ker bi morali imetniki opcijskih pogodb za nakup delnic in kupci terminskih pogodb te v roku treh delovnih dni razkriti ATVP, bi to onemogočilo tudi naknadno sklepanje teh pogodb, ki jih do zdaj ni bilo treba niti notarsko overiti. Takšno ureditev je ATVP ministrstvu za gospodarstvo sicer predlagala že konec leta 2009, vendar je predlog šele zdaj prišel v vladno proceduro.
Sprememba prevzemne zakonodaje pa bi regulatorju trga olajšala tudi nadzor nad nekaterimi družbami, ki so do zdaj lastništvo skrivale tako, da delnic preprosto niso izdale v nematerializirani obliki pri Centralni klirinško-depotni družbi KDD. To bi morale zdaj storiti vse delniške družbe, ki imajo bodisi več kot štiri milijone evrov kapitala bodisi več kot 250 delničarjev. Ministrstvo za finance od vodstvom Franca Križaniča je sicer želelo v spremembo zakona o prevzemih vključiti tudi dvig prevzemnega praga iz trenutnih 25 odstotkov ter vključiti izjemo, po kateri posamezniku ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, če bi prevzemni prag presegel za manj kot dva odstotka, vendar se gospodarsko ministrstvo s tem predlogom ni strinjalo.
