Pivovarna Laško
Debeljak: "Čaka nas najbolj krizno leto"
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 02. 2012 Stran: 10
Le v Albaniji, Bolgariji in na Hrvaškem poslovali z izgubo. Prevzem Pivovarne Laško ni več aktualen, četudi ...
Že šeste po vrsti mednarodne letne novinarske konference Mercatorja se je včeraj udeležila približno stotnija novinarjev. Skupina Mercator je prisotna na sedmih trgih, ob Sloveniji še na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Hercegovimi, Črni gori, Bolgariji in Albaniji, v prihodnosti naj bi se jim pridružila še vsaj trga Kosova in Makedonije. Potem bi bil Mercator dejaven na devetih trgih s skupno 35 milijoni prebivalcev. Že lani je Mercator v Sloveniji - v lanskem letu mu je prodaja s predlanskih 1694 padla na 1690 milijonov evrov - ustvaril le še 57,7 odstotka vseh svojih prihodkov. Ob Sloveniji so tudi srbski trg s 531 milijoni evrov, hrvaški s 382, bosanski s 117 in črnogorski s 100 milijoni evrov za Mercator trgi z več kot 100 milijoni evrov prodaje, bolgarski z devetimi in albanski s petimi milijoni evrov za zdaj ostajata najmanjša trga ter ob hrvaškem edina poslujeta z izgubo. Je pa trenutno že 51 odstotkov vseh Mercatorjevih zaposlenih v tujini.
Cerkvena finančna piramida dokončno v razvalinah
Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 02. 2012 Stran: 19
Ljubljana - Družba Zvon Ena Holding, osrednji del piramide, ki so jo s pomočjo bančnih posojil v zadnjih letih zgradilivNadškofijiMaribor, je od včeraj v stečaju. Skupaj z njo je umrlo tudi upanje skoraj 30.000 malih delničarjev holdinga, med njimi tudi številnih tistih, ki so Cerkvi v privatizaciji zaupali certifikate. Odločitev mariborske okrožne sodnice Nevenke Debi, ki jo je bilo pričakovati že lansko pomlad, a jo je vodstvo Zvona z različnimi manevri nenehoma prelagalo, bo krepko udarila po slovenskih bankah, ki so sicer posojila večinoma že slabile, pa tudi podrejenih družbah, ki so Zvonu praviloma brez zavarovanj posojale na milijone evrov. Naenkrat bodo na prepihu tudi lastništva nekaterih večjih slovenskih družb, ki so jih nameravale banke prodajati počasi. Ne nazadnje bo stečaj Zvona občutila tudi sama Nadškofija Maribor, ki ji banke zaradi njenih lastnih dolgov že rubijo premoženje, med drugim dvorec Be tnava, grozi pa ji celo stečaj oziroma ukinitev.
Smrtno rano cerkvenemu finančnemu imperiju je sicer NLB zadala že lanskega novembra, ko je po dolgem prepričevanju sodišča spravila v stečaj podjetje Gospodarstvo rast, vezni člen med nadškofijo in Zvonom. Od takrat si je državna banka prizadevala čim prej končati tudi agonijo holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, kar ji je pri slednjem uspelo sredi januarja, zgodbo pa je dokončno »sklenila« včeraj. Kot smo poročali, je pred slabim mesecem dni tudi prisilna (sedaj stečajna) upraviteljica Mojca Breznik izgubila upanje v čudežno rešitev večjega od obeh Zvonov. Zanimivo je sodni izvedenec Franc Kolenc, ki gaje želelo tudi vodstvo manjšega Zvona, do zadnjega vztrajal, da se je Zvon Ena Holding sposoben prestrukturirati. V nasprotno ga ni prepričala nobena slaba novica, niti zasegi naložb s strani nekaterih bank (NKBM in Banka Koper), v svojem mnenju pa je ovrgel prav vse argumente NLB. Banka je šele z mnenjem kar treh izvedencev na zadnjem naroku prepričala sodnico, da nima smisla odlašati s stečajem.
Na eni strani na stotine milijonov evrov dolgov...
Pivovarna Laško iz Jadranske pivovare želi iztisniti male delničarje
Medij: Delo Avtorji: Anže Voh Boštic Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 02. 2012 Stran: splet 17:15
Danes je na skupščini splitske pivovarne njena lastnica Pivovarna Laško preglasovala male delničarje.
Na skupščini Jadranske pivovare je večinska lastnica Pivovarna Laško, ki je splitsko pivovarno kupila leta 2000, dosegla iztis malih delničarjev. Za njihov skupno 0,54 odstotni delež jim po navedbah Društva Malih delničarjev Slovenije (MDS) ponujajo le 55.000 evrov. Združenje opozarja, da je med leti 2001 in 2008 nominalna vrednost delnice pivovare znašala 300 kun, zdaj pa jim ponujajo le še 16,50 kun za delnico.
Predsednik združenja Nenad Bulović je za Delo povedal, da bodo odločitev skupščine izpodbijali na sodišču. Izpodbojno tožbo bodo vložili v ponedeljek. MDS skupaj s hrvaškimi malimi delničarji nekdanjemu predsedniku uprave Pivovarne Laško Bošku Šrotu, nekdanjemu direktorju Jadranske pivovare Tomažu Udrih ter prokuristu in finančnemu direktorju Marku Sučiču očitajo oškodovanje malih delničarjev.
Med leti 2001 in 2008 je vodstvo Jadranske pivovare podjetju Družba za nekretine menda prodalo nepremičnine pivovarne po neupravičeno nizki ceni, z dobljenim denarjem pa so dokapitalizirale pivovarno.
Prodaja Mercatorja bi Radenski prinesla 20 milijonov in jo rešila bančnih dolgov
Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Horvat Majda Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 02. 2012 Stran: 4
Pivovarna Laško se rešuje s konzorcijem z Radensko in Pivovarno Union
Tuja borzna hiša malim delničarjem že ponujala za delnico Radenske dva evra
Radenska ima 97 tisoč delnic Mercatorja, to pa pomeni, da bi lahko po Agrokorjevi ponujeni cene 221 evrov za delnico prejela 20 milijonov evrov kupnine. To pa presega znesek najetega posojila Radenske pri bankah. Glede na to, da so dogovori o prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju padli v vodo, tega priliva ne bo in se bo vodstvo Radenske moralo dogovarjati o podaljšanju oziroma reprogramiranju dolgov.
Poleg tega v poslovnih krogih močno odmeva tudi odločitev delničarjev na skupščinah povezanih družb o oblikovanju poslovnega koncema, v katerem bosta družbi Union in Radenska odvisni družbi, ki ju bo obvladovala Pivovarna Laško. NLB je že izrazila nasprotovanje temu, saj naj bi to pomenilo slabenje njunih zavarovanj. In kaj vse to pomeni za Radensko in kaj za njene male delničarje?
Umik Agrokorja: skopnelo zadnje upanje za Dušana Zorka
Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Suzana Rankov Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 21. 01. 2012 Stran: 23
Ljubljana - Največji poraženec umika Agrokorja iz sovražne bitke za Mercator je Pivovarna Laško z Dušanom Zorkom na čelu. Zorkova ekipa je namreč sanacijo gradila v prvi vrsti na prodaji delnic Mercatorja, delničarjem pa je Zorko še pred dobrim tednom dni suvereno zagotavljal, da bo posel z Agrokorjem sklenjen ter da bo kupnina zagotovo nakazana v kratkem.
»Dolgotrajnost postopka nas je pripeljala do sklepa, da bi lahko ves proces trajal še zelo dolgo časa in da nam možnost uresničitve transakcije pod zadovoljivimi pogoji ni zagotovljena. Po našem mnenju bi to lahko bilo škodljivo tako za naše podjetje kot tudi za Mercator, zato smo sprejeli odločitev, da umaknemo svojo ponudbo.« Tako so v Agrokorju Ivice Todorića utemeljili svoj nepričakovani umik iz zadnje bitke za vstop v Mercator.
Ker so tudi načrti poslovanja skupine Pivovarna Laško za letošnje leto temeljili na prodaji Mercatorja in izboljšanju poslovanja z Agrokorjevim Konzumom, poleg tega pa jim konec marca pri bankah zapade pomemben del kratkoročnih posojil, Laško tako še naprej predstavlja največjo nevarnost za ponovno destabilizacijo lastniške strukture Mercatorja.
Čeprav je po zapletih s prodajo deleža Mercatorja v lasti NLB v zadnjih tednih vedno več informacij nakazovalo, da Agrokor skupaj s svojimi finančnimi partnerji preučuje objavo prevzema Mercatorja, pa njegovi slovenski svetovalci zagotavljajo, da se je Ivica Todorić odločil za umik. Toda glede na to, da se je Agrokor tri leta trudil za nakup Mercatorja, saj je to zanj življenjskega pomena, še ni mogoče napovedati, ali Todorić ne bo poskušal znova. Ena od možnosti bi bila objava prevzemne ponudbe po nižji ceni od sedanje cene 221 evrov na delnico Mercatorja, druga možnost pa postopen vstop v lastništvo Mercatorja prek odkupa skoraj četrtinskega lastniškega deleža Mercatorja od Pivovarne Laško, s čimer bi Agrokor onemogočil nove prodajne postopke za večinski lastniški paket delnic Mercatorja. Čeprav bi Zorko, ki v prvi vrsti brani svoj obstoj na čelu Pivovarne Laško, takšen scenarij z veseljem sprejel, pa je po mnenju poznavalcev malo verjeten. Agrokor namreč lastnih virov za vstop v Mercator nima, njegovi finančni partnerji pa sodelovanje pri projektu pogojujejo s pridobitvijo vsaj večinskega paketa delnic, ker zgolj ta omogoča upravljanje s podjetjem in izčrpavanje za poplačilo prevzema.
Kot je znano, je v aktualnem prodajnem postopku grozilo, da bo prodajni konzorcij razpadel, saj NLB kot drugi največji lastnici Mercatorja ni uspelo pridobiti soglasja nadzornega sveta za prodajo delnic. O prodaji delnic Mercatorja bi morala odločati skupščina delničarjev, na kateri pa bi imela država glavno besedo. V zadnjih dneh je več predstavnikov nove vlade že izrazilo jasno nasprotovanje vstopu Agrokorja v Mercator, medtem ko predsednik vlade Janez Janša svojega mnenja od volitev dalje ni jasno izrazil. Toda očitno so agrokorjevci ocenili, da niti Janša ne podpira prodaje Mercatorja. To je bil verjetno tudi eden od pomembnejših razlogov, da se je Agrokor precej nepričakovano umaknil iz nekajmesečne bitke za Mercator, v kateri do zdaj za doseganje svojih ciljev ni izbiral sredstev. Delež NLB v konzorciju bi sicer lahko nadomestila banka Unicredit, ki je med največjimi bančnimi upnicami Agrokorja in svoje naklonjenosti Agrokorjevemu prevzemu Mercatorja nikoli ni skrivala, toda po naših informacijah so v Agrokorju ocenili, da bi bil prevzem ob nasprotovanju politike preveliko tveganje za uspešno izvedbo transakcije.
Med prodajalci jo je najslabše odnesla Pivovarna Laško
Medij: Delo Avtorji: Kajzer Rok,Križnik Božena,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković
Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 09. 02. 2012 Stran: 3
Slovo od 221 evrov za delnico. Laščani si zdaj želijo reprograma posojil - Čas za razmislek o alternativah, saj s prodajo na silo ni smiselno hiteti
Ljubljana, Zagreb - Osmi krog prodaje Mercatorja bo ostal v spominu kot najbolj spektakulama predstava, v kateri ni manjkalo presenetljivih zapletov in preobratov, napadov iz ozadja, nekaj manj na odprti sceni, lobiranja, prepričevanja, »prijaznih« pisem in odgovorov
Agrokor je svojo nezavezujočo ponudbo oddal 17. oktobra lani, in to na javni razpis, ki ga je v imenu konzorcija prodajalcev vodila banka ING. Konzorcij, v katerega se je sredi lanskega junija združilo enajst delničarjev Mercatorja (povečini bank), med katerimi sta bila po deležih glavna Pivovarna Laško in NLB, je med štirimi prispelimi ponudbami izbral edinega strateškega investitorja, Agrokor, in 7. novembra z njim sklenil dogovor o ekskluzivnih pogajanjih. Ta naj bi prvotno veljal do konca leta 2011, nato pa so ga podaljšali do konca februarja 2012. Ekskluzivna pogajanja za zaprtimi vrati so ves čas spremljali dvomi o Agrokorjevih finančnih sposobnostih za izvedbo posla, pa tudi o dobronamernosti njegovih prevzemnih načrtov.
Finančne institucije, ki jih je ponujal kot garancijo (EBRD, IFC in OEP), niso dale nobenih zagotovil, dokler ne bi opravile skrbnega pregleda Mercatorja, uprava ciljne družbe, ki je hotela zaščititi interese družbe in delavcev, pa se je prevzemu upirala tako, da je na koncu kupcu odrekla vso kooperativnost. Medtem ko so drugi prodajalci načelno soglašali s prodajo v izpogajanih okvirih, je konzorcij čakal še na privolitev organov NLB in NKBM ter družb Skupine Laško.
V NLB se nadzorniki po menda hudih političnih pritiskih, zaradi katerih je odstopil predsednik uprave NLB Božo Jašovič, niso hoteli opredeliti in so prenesli odločanje na skupščino, medtem ko so nadzorniki NKBM soglašali s prodajo. Sočasno se je zapletalo tudi pri pivovarjih. Mercator je namreč januarja objavil celo namero za prevzem Pivovarne Laško, zaradi česar bi o prodaji delnic Mercatorja morala odločati skupščina Pivovarne Laško, ne zgolj njen nadzorni svet. Pa je trgovec od namere odstopil in pristojnost se je vrnila na nadzornike.
Ti so po dolgotrajni vroči razpravi vendarle dahnili svoj da, tako daje ostalo nejasno le še soglasje NLB. Ki pa zdaj pač ne bo več potrebno. Laško spet na razpotju Skupina Laško ima do bank za skoraj 370 milijonov evrov posojil, od tega jih je dolgoročnih le 13 odstotkov, preostala pa so kratkoročna, torej zapadejo v plačilo v letu dni oziroma povečini še prej. Ker je prodaja Mercatorja (z njo bi se Laško razdolžilo za 184 do 195 milijonov evrov) zdaj padla v vodo, bo uprava pivovarne morala poiskati nove poti za sanacijo skupine. Poleg dogovora z upniki se bodo Laščani posvetili tudi iskanju alternativnih možnosti za dezinvestiranje premoženja skupine, lahko razberemo iz včerajšnjega sporočila za javnost Pivovarne Laško.
Katero premoženje bi prodali, iz sporočila ni razvidno, znano pa je, da je Laško v preteklosti večkrat iskalo kupca tudi za časnika Delo in Večer. »Z reprogramom pod ugodnimi tržnimi pogoji in uresničevanjem smele poslovne strategije rasti, katere uresničljivost dokazujejo doseženi poslovni rezultati v letu 2011, bi vse družbe skupine v desetih letih dosegle vzdržno raven dolga,« so sporočili iz Laškega.
»Odločitev Agrokorja me je presenetila, saj je hrvaški kupec doslej bolj ali manj uspešno preskakoval vse ovire za nakup Mercatorja ter privolil v vse zahteve, bodisi prodajalcev bodisi uprave in sindikata zaposlenih Mercatorja. O razlogih ne bi želel špekulirati, možno pa je marsikaj. Mogoče je tudi, da Agrokor ni imel zagotovljenih sredstev za financiranje prevzema,« je včeraj ugibal samostojni analitik Simon Mastnak. Po njegovem mnenju je umik Agrokorja slaba popotnica za Slovenijo. S tem je svetu še enkrat poslala signal, da tuji investitorji pri nas niso zaželeni, kar se lahko kot bumerang vrne pri nadaljnjih poskusih prodaje domačega premoženja. Na strani prodajalcev pa jo je najslabše odnesla Pivovarna Laško, je še dodal Mastnak. »Umik Agrokorja je največji problem za Pivovarno Laško, ki je v celoti odvisna od volje bank, skoraj polovico denarnega toka pa namenja za poplačilo bančnih obresti. S tem ostaja brez sredstev, potrebnih za razvoj. V nekoliko ugodnejšem položaju so zaradi neprodaje banke, saj imajo po novem možnost dolgoročnega zadolževanja pri Evropski centralni banki (ECB),« je menil Mastnak.
Hiteti ni smiselno
Predsednika društva MDS Rajka Stankoviča odločitev Agrokorja ni presenetila, saj je prevzem Mercatorja velik finančni zalogaj, Agrokorju pa grozi kar nekaj finančnih obveznosti doma. Za povrh prodaji Mercatorja ni naklonjena slovenska politika, je dodal Stankovič. Pri tem je spomnil na opozorilo novega gospodarskega ministra Radovana Žerjava.
Zdaj se torej odpirajo vrata za deveti poskus prodaje Mercatorja, vendar se Stankovič sprašuje, ali je to v danih razmerah na trgu (in v odsotnosti drugih ponudb) smiselno hiteti. Bolje bi bilo razmisliti o drugih alternativah; na primer, da bi v Mercator namesto zadolžene Pivovarne Laško vstopila paradržavna sklada Kad in Sod. »S tem bi rešili problem Mercatorja in Pivovarne Laško ter razbremenili pivovarno precejšnjega dela dolga, pa tudi država bi dolgoročno lahko ob ugodnem trenutku za prodajo zaslužila.
Ta načrt sicer ne rešuje težav podkapitaliziranosti domačih bank, vendar bi tudi banke počakale na ugodnejše čase za prodajo, če bi jim Mercator s svojim poslovanjem zagotavljal dober donos,« meni Stankovič.
Agrokor umika ponudbo za nakup Mercatorja
Medij: SIOL.NET Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 02. 2012 Stran: splet 22.03
Agrokor, ki se že več mesecev poteguje za nakup 52,1-odstotnega deleža Mercatorja v lasti konzorcija prodajalcev, bank in družb iz skupine Pivovarne Laško, se je odločil umakniti svojo ponudbo.
Kot so nocoj sporočili iz Agrokorja, so se za to odločili, ker se doslej s prodajalci niso uspeli nič dogovoriti. V Agrokorju podrobnosti ne pojasnjujejo, so pa v sporočilu zapisali, da "jih je dolgotrajnost postopka pripeljala do zaključka, da bi lahko celoten proces trajal še zelo dolgo in da jim možnost uresničitve transakcije pod zadovoljivimi pogoji ni zagotovljena".
V hrvaški družbi tudi menijo, da bi bilo nadaljevanje procesa odkupa delnic od konzorcija lahko škodljivo za samo družbo, kot tudi za Mercator, zato so sprejeli odločitev, da umaknejo svojo ponudbo. Agrokor je sicer pogodbo o ekskluzivnosti pogajanj s konzorcijem prodajalcev preklical že v torek, zakaj so to sporočili javnosti šele danes zvečer, pa v sporočilu niso navedli.
Proces prodaje že nekaj časa "blokiran"
Proces prodaje več kot polovice Mercatorja hrvaškemu koncernu, ki se je bolj resno začel lani poleti, je že nekaj časa "blokiran", saj se za prodajo še ni izrekla največja slovenska banka NLB. Ta ima v lasti nekaj manj kot 11-odstotni delež Mercatorja. Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) namreč po odstopu predsednika uprave banke Boža Jašoviča ter odstopih in nesoglasju med samimi nadzorniki glede prodaje, odločitve kaj narediti z deležem Mercatorja, še ni sprejel. Po neuradnih informacijah, ki jih ima STA, naj bi bila nova seja nadzornikov NLB prihodnji teden.
Prodajo podprli vsi prodajalci, z izjemo NLB
Konzorcij prodajalcev sicer po pogodbi skupaj prodaja delnice Mercatorja, prodajo pa so doslej podprli vsi prodajalci, z izjemo NLB. Zadnje so prodajo pretekli teden podprle družbe znotraj skupine Pivovarne Laško, ki imajo skoraj četrtino delnic Mercatorja. Poleg NLB in družb iz skupine Pivovarne Laško, so v prodajnem konzorciju še NKBM, Abanka, NFD Holding, Gorenjska banka, Banka Koper, Hypo banka in Banka Celje.
Prodajalci se ekskluzivno z Agrokorjem, ki je sicer edini izkazal interes za delnice Mercatorja, za posamezno delnico pa ponuja 221 evrov, pogajajo že več mesecev. Proti prodaji Mercatorja Agrokorju so se izrekli številni politiki pa tudi Mercatorjevi dobavitelji. Prodaji pa nasprotujejo tudi različne hrvaške organizacije potrošnikov in dobaviteljev. Te menijo, da bi bila prodaja Agrokorju, ki naj bil po njihovem na Hrvaškem znan kot "kronični neplačnik" dobaviteljev, slaba.
Uprava opozarjala, da se zna zgoditi, da prevzemne namere niso resne
Uprava Mercatorja, od katere so prodajalci želeli kooperativnost pri prodajnem postopku, je opozarjala, da se zna zgoditi, da prevzemne namere Agrokorja niso resne. Zato so sodelovanje pri prodajnem postopku hrvaški družbi, ki je največji konkurent Mercatorja v regiji, pogojevali z nekaterimi zaščitnimi ukrepi. Glede morebitne same prodaje pa so predstavili predloge za zaščito interesov družbe.
Prodajalcem je v pogajanjih z Agrokorjem sicer uspelo izpogajati nekaj Mercatorjevih predlogov za zaščito interesov družbe, vendar so v zadnjem osnutku pogodbe uspeli izpogajati le 20 milijonov evrov vredno pogodbeno kazen za kršitve zavez. Tu gre za vse zaveze, npr. tudi odpuščanja delavcev, zamenjavo dobaviteljev, selitev sedeža družbe, odprodajo delov družbe.... Mnogi so te zaveze ocenili kot neresne, saj pri prevzemu, vrednem več kot 850 milijonov evrov, tako nizka pogodbena kazen za kršitve ne pomeni nič. Ta bi morala - tako poznavalci - znašati vsaj 150 milijonov evrov.
Agrokor brez sredstev za nakup Mercatorja?
Podrobnosti, zakaj se je Agrokor odločil za umik iz pogajanj s konzorcijem prodajalcev, nam nocoj ni uspelo dobiti. Vendar naj bi bil Agrokor po mnenju poznavalcev tudi brez sredstev za nakup Mercatorja, kar je pred tedni javno dejal tudi kmetijski minister v odhajanju Dejan Židan. Glede na ponudbo bi potreboval več kot 850 milijonov evrov, kar naj bi Agrokor, kot trdijo v hrvaški družbi, zbral s pomočjo partnerjev. K nakupu Mercatorja naj bi ga spodbujala predvsem ameriška banka J.P. Morgan in Unicredit, ki veljata za Agrokorjeva velika upnika. Glede na to, da je Agrokor družba v večinski lasti najbogatejšega Hrvata Ivice Todorića, je težko priti do natančnih podatkov o finančnem položaju in dolgovih družbe, po pisanju različnih medijev pa naj bi imel Agrokor precej dolgov. To pa pomeni tudi manjšo možnost nadaljnjega zadolževanja. Poleg tega pa Agrokorju "na vratu leži" tudi več kot 100 milijonov evrov vredna odločba hrvaške agencije za trg vrednostnih papirjev (Hanfa).
Akrokor pri nakupu podjetja Belje kršil zakonodajo?
Ta je Agrokorju ukazala objavo prevzemne ponudbe za prehrambeno podjetje Belje. Agrokor je namreč po ocenah Hanfe odkupil večino delnic Belja, malim delničarjem pa ni dal možnosti prodaje, kar je v nasprotju s hrvaško zakonodajo. Na to se je sicer Agrokor pritožil, vendar v Hanfi pravijo, da imajo dovolj dokazov, da je Agrokor kršil zakonodajo, zato bodo pri svoji odločbi vztrajali.
Agrokor naj bi kmalu, po nekaterih informacijah celo prihodnji mesec, moral odplačati tudi skoraj 200 milijonov evrov vredno posojilo Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), ki ga je vzel pred leti. EBRD je takrat za posojilo dobila več kot osemodstotni delež Agrokorja, ki ga bo moral ta na podlagi pogodbe odkupiti nazaj.
Harakiri Zorka in nadzornikov Laškega
Medij: Dnevnik Avtorji: Vukovič Vesna, Rankov Suzana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 02. 2012 Stran: 21
Ljubljana - Sta uprava in nadzorni svet Pivovarne Laško prestopila Rubikon, ker kljub izrecni zahtevi NLB z dnevnega reda ponedeljkove skupščine nista umaknila predloga za preoblikovanje v pogodbeni koncem? V NLB neuradno ne izključujejo možnosti, da konec marca Laščanom zaradi očitne kršitve zavez iz kreditnih pogodb ne bodo podaljšali posojil, kar bi Laško pripeljalo na rob insolvenčnih postopkov. Več bo znano v prihodnjih tednih, ko bodo poskušali od uprave Pivovarne Laško najprej izposlovati pisno zaščito pred izčrpavanjem Pivovarne Union, z delnicami katere je zavarovana večina posojil Laškega pri naši največji banki.
Kot je znano, NLB kot največja upnica Pivovarne Laško že ves čas nasprotuje preoblikovanju Skupine Pivovarna Laško v pogodbeni koncem. NLB želi namreč ohraniti sedanjo raven samostojnosti odvisnih družb pri odločanju o vprašanjih, povezanih s financami in komercialo. Z uvedbo pogodbenega koncema bo namreč Laško prosto razpolagalo z denarnim tokom Uniona in Radenske, kar zmanjšuje njuno vrednost. Po določilih pogodbe lahko Laško daje navodila odvisnim družbam, ki so zanje škodljiva, če to koristi Laškemu. V NLB pa svojega položaja ne želijo poslabšati, saj je ves čas možen tudi scenarij, po katerem bi zasegli Union in se poplačali z njegovo prodajo. Drugi problem za NLB predstavlja to, da je koncernsko pogodbo mogoče prekiniti šele ob koncu poslovnega leta pod pogojem, da je prekinitev pogodbe napovedana pol leta prej. Povedano drugače; tudi če bi NLB dosegla, da Laščani odstopijo od pogodbenega koncema, bo ta veljal še do konca leta.
Kršitev kreditnih pogodb
Brez rezervnega načrta
Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Selišnik Urška Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 02. 2012 Stran: 4
Lastniki pivovarne Laško znova zavrnili dokapitalizacijo ter potrdili pogodbeni koncem, zaradi katerega grozi NLB
Čeprav je na oko izkupiček ponedeljkove skupščine delničarjev Pivovarne Laško precej dober - delničarji so namreč potrdili veliko večino predlaganih sklepov - je priokus v upravi ponovno precej grenak. Lastniki namreč kljub opozorilom o finančni izčrpanosti pivovarne vnovič niso potrdili predlagane dokapitalizacije, NLB pa je zaradi potrjenega preoblikovanje Skupine Laško v pogodbeni koncem zagrozila, da lahko odpokliče kredite.
Kot je po skupščini povedal generalni direktor PL Dušan Zorko, zaradi ustanovljenega koncema in grožnje banke nimajo rezervnega načrta. »Prepričan sem, da bodo v NLB o svoji napovedi ponovno premislili,« je dodal Zorko. V največji državni banki, ki je hkrati tudi največja upnica in lastnica PL, zaradi odločbe AUKN (podobno kot Banka Celje) niso smeh glasovati. Vendar so pred začetkom upravo PL obvestili, da bi oblikovanje pogodbenega koncerna med PL kot obvladujočo ter Pivovarno Union in Radensko kot odvisnima družbama, pomenilo kršitev kreditnih pogodb, ki zapadejo v plačilo konec marca. Kot so zagrozili v NLB, si zaradi oblikovanja koncema pridržujejo pravico, da odpokličejo kredite, ki so v PL. Pred glasovanjem je Zorko vseeno delničarje pozval, naj v tretje le podprejo oblikovanje koncema, saj bodo le tako lahko v upravi enotno usmerjali vire in svoje blago.
Prodajalci tehtajo položaj, negotova vloga NLB
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 02. 2012 Stran: 10
Mercator Ali ima ING sploh še mandat in ali so bankirji še pripravljeni nadaljevati začeti projekt, če NLB v njem ne bo sodelovala
LJUBLJANA - Po seriji odločitev v pristojnih organih Skupine Laško in obeh državnih bank so člani konzorcija prodajalcev Mercatorja včeraj strnili vtise. Za večino so bile nove pravne dileme v zvezi s konzorcijsko pogodbo (zlasti o odškodninah) in negotovo sodelovanje NLB pri prodaji.
Neuradno smo izvedeli, da na sestanku, ki ga je vodil svetovalec konzorcija ING, ni bilo prelomnih odločitev. Postavili pa so si pomembno vsebinsko vprašanje, ali ima ING sploh še mandat in ali so bankirji še pripravljeni nadaljevati začeti projekt, če NLB v njem ne bo sodelovala. Vloga banke je po zadnjih dogodkih negotova, državna AUKN pa poziva proti prodaji. Ker prodajalcem ob odsotnosti NLB najverjetneje ne bi uspelo oblikovati večinskega prodajnega paketa, so akterji včeraj menda preigravali tudi možnost, da k prodaji povabijo druge delničarje; na primer banko Unicredit, ki je približno osemodstotna lastnica Mercatorja, vendar ne sodeluje v konzorciju.
