Umik Agrokorja: skopnelo zadnje upanje za Dušana Zorka
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Suzana Rankov Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 21. 01. 2012 Stran: 23
Ljubljana - Največji poraženec umika Agrokorja iz sovražne bitke za Mercator je Pivovarna Laško z Dušanom Zorkom na čelu. Zorkova ekipa je namreč sanacijo gradila v prvi vrsti na prodaji delnic Mercatorja, delničarjem pa je Zorko še pred dobrim tednom dni suvereno zagotavljal, da bo posel z Agrokorjem sklenjen ter da bo kupnina zagotovo nakazana v kratkem.
»Dolgotrajnost postopka nas je pripeljala do sklepa, da bi lahko ves proces trajal še zelo dolgo časa in da nam možnost uresničitve transakcije pod zadovoljivimi pogoji ni zagotovljena. Po našem mnenju bi to lahko bilo škodljivo tako za naše podjetje kot tudi za Mercator, zato smo sprejeli odločitev, da umaknemo svojo ponudbo.« Tako so v Agrokorju Ivice Todorića utemeljili svoj nepričakovani umik iz zadnje bitke za vstop v Mercator.
Ker so tudi načrti poslovanja skupine Pivovarna Laško za letošnje leto temeljili na prodaji Mercatorja in izboljšanju poslovanja z Agrokorjevim Konzumom, poleg tega pa jim konec marca pri bankah zapade pomemben del kratkoročnih posojil, Laško tako še naprej predstavlja največjo nevarnost za ponovno destabilizacijo lastniške strukture Mercatorja.
Čeprav je po zapletih s prodajo deleža Mercatorja v lasti NLB v zadnjih tednih vedno več informacij nakazovalo, da Agrokor skupaj s svojimi finančnimi partnerji preučuje objavo prevzema Mercatorja, pa njegovi slovenski svetovalci zagotavljajo, da se je Ivica Todorić odločil za umik. Toda glede na to, da se je Agrokor tri leta trudil za nakup Mercatorja, saj je to zanj življenjskega pomena, še ni mogoče napovedati, ali Todorić ne bo poskušal znova. Ena od možnosti bi bila objava prevzemne ponudbe po nižji ceni od sedanje cene 221 evrov na delnico Mercatorja, druga možnost pa postopen vstop v lastništvo Mercatorja prek odkupa skoraj četrtinskega lastniškega deleža Mercatorja od Pivovarne Laško, s čimer bi Agrokor onemogočil nove prodajne postopke za večinski lastniški paket delnic Mercatorja. Čeprav bi Zorko, ki v prvi vrsti brani svoj obstoj na čelu Pivovarne Laško, takšen scenarij z veseljem sprejel, pa je po mnenju poznavalcev malo verjeten. Agrokor namreč lastnih virov za vstop v Mercator nima, njegovi finančni partnerji pa sodelovanje pri projektu pogojujejo s pridobitvijo vsaj večinskega paketa delnic, ker zgolj ta omogoča upravljanje s podjetjem in izčrpavanje za poplačilo prevzema.
Kot je znano, je v aktualnem prodajnem postopku grozilo, da bo prodajni konzorcij razpadel, saj NLB kot drugi največji lastnici Mercatorja ni uspelo pridobiti soglasja nadzornega sveta za prodajo delnic. O prodaji delnic Mercatorja bi morala odločati skupščina delničarjev, na kateri pa bi imela država glavno besedo. V zadnjih dneh je več predstavnikov nove vlade že izrazilo jasno nasprotovanje vstopu Agrokorja v Mercator, medtem ko predsednik vlade Janez Janša svojega mnenja od volitev dalje ni jasno izrazil. Toda očitno so agrokorjevci ocenili, da niti Janša ne podpira prodaje Mercatorja. To je bil verjetno tudi eden od pomembnejših razlogov, da se je Agrokor precej nepričakovano umaknil iz nekajmesečne bitke za Mercator, v kateri do zdaj za doseganje svojih ciljev ni izbiral sredstev. Delež NLB v konzorciju bi sicer lahko nadomestila banka Unicredit, ki je med največjimi bančnimi upnicami Agrokorja in svoje naklonjenosti Agrokorjevemu prevzemu Mercatorja nikoli ni skrivala, toda po naših informacijah so v Agrokorju ocenili, da bi bil prevzem ob nasprotovanju politike preveliko tveganje za uspešno izvedbo transakcije.
Drugi pomembna okoliščina za Todorićevo odločitev je brez dvoma tudi vse večji pritisk njegovih partnerjev. V finančnih krogih so se namreč v zadnjih tednih okrepile informacije, da je transakcija po ceni 221 evrov za delnico, kar predstavlja 12-kratnik EBITDA Mercatorja, v teh gospodarskih razmerah za financerje Agrokorja nesprejemljiva. Poleg tega bi Agrokor s prevzemom in pripojitvijo Mercatorja lahko kršil tudi finančne zaveze do imetnikov svojih obveznic. Vse to bi poleg Mercatorja tudi Agrokor izpostavilo velikim finančnim tveganjem.
Prodajalci na drugi strani pred svojimi lastniki in javnostjo ne bi mogli upravičiti morebitne nižje ponudbe, ker so vsa preostala tveganja te transakcije ves čas opravičevali ravno z visoko ponujeno ceno. Za dodaten zaplet je poskrbela tudi NLB, ki je zaradi številnih kritik, zlasti s strani Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, poskušala v naknadnih pogajanjih izposlovati boljše pogoje v prodajni pogodbi. V Agrokorju so po trditvah naših virov ocenili, da so dodatni pogoji za njihove partnerje nesprejemljivi, poleg tega pa so se bali, da bi prodajni konzorcij začel postavljati vedno nove pogoje.
Kot je znano, so banke prodajo Mercatorja ne glede na vsa opozorila utemeljevale tudi s tem, da je prodaja Mercatorja nujna za bančni sistem, v katerega bi s prodajo priteklo za več kot 800 milijonov novih likvidnostnih sredstev, čeprav bi imela prodaja sama na kapitalsko ustreznost bank minimalni učinek. Toda v torek objavljeni podatki Banke Slovenije argumente bank postavljajo v drugačno luč. Bilančna vsota vsega bančnega sistema se je namreč v letu 2011 zmanjšala za 1,5 milijarde evrov oziroma za 3 odstotke, pri čemer so se samo v decembru posojila nebančnemu sektorju zmanjšala za 714 milijonov evrov, torej skoraj v višini vrednosti celotnega prevzema Mercatorja. To med drugim dokazuje, da je nedelovanje bančnega sistema ključni problem slovenskega gospodarstva. Hkrati je to tudi dokaz, da prodaja Mercatorja v ničemer ne bi bistveno prispevala k odpravi kreditnega krča, kar je bil do zdaj eden od argumentov najbolj glasnih zagovornikov te transakcije.
Zorko izgublja zaupanje bank upnic
Uprava Pivovarne Laško se bo po umiku Agrokorja posvetila ponovnemu aktiviranju že spomladi 2010 predstavljenih scenarijev finančne sanacije skupine, ki temeljijo na dolgoročnem reprogramu in alternativnih možnostih dezinvestiranja. Najpomembnejša aktivnost bo doseganje dolgoročnih dogovorov z upniki obeh pivovarn, so se včeraj odzvali v Pivovarni Laško. Predsednik nadzornega sveta Vladimir Malenkovič pa je ob tem opozoril, da družbi konec marca zapade v plačilo več kot 100 milijonov posojil, zaradi česar je treba zagotoviti nov reprogram posojil.
Banke so do zdaj reprogram pogojevale s prodajo Mercatorja, ki pa je zdaj očitno padla v vodo. Zato ne bi bilo presenečenje, če bi glede na vse večje nezaupanje, ki ga Zorko s svojo ekipo uživa pri bankah upnicah, NLB v prihodnjih mesecih sprejela odločitev, da namesto podaljšanja posojil začne postopke vnovčevanja zavarovanj, v konkretnem primeru večinskega deleža Pivovarne Union. Če se bo NLB odločila za ta korak, je težko verjeti, da bi preostale banke podaljšale svoja posojila. Vse več bankirjev tako in tako meni, da bi bilo razkosanje Pivovarne Laško in parcialno reševanje posojil najboljši scenarij.
