Pivovarna Laško

Prodajni konzorcij znova zaživelMedij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 08. 11. 2012

Banka Koper se je po treh tednih premislila in pridružila konzorciju za prodajo večinskega paketa delnic Mercatorja.

Konzorciju za prodajo večinskega paketa delnic Mercatorja se je po naših zanesljivih informacijah znova pridružila tudi Banka Koper, kjer so še sredi minulega meseca zatrjevali, da se tokratni organizirani prodaji ne bodo pridružili.

Zakaj so se v Banki Koper v zadnjih treh tednih premislili, nam včeraj v banki ni uspelo preveriti. Po neuradnih informacijah naj bi bil preobrat povezan zlasti z neuspešnim poskusom prodaje njihovega 2,1-odstotnega paketa delnic. V zadnjih tednih naj bi se namreč Banka Koper z za zdaj še neznanim investitorjem intenzivno dogovarjala o prodaji delnic Mercatorja, vendar se jim na koncu ni uspelo uskladiti glede cene. Za svoj paket delnic naj bi namreč Banka Koper zahtevala več kot 12 milijonov evrov oziroma okoli 160 evrov za delnico, kar je skoraj 40 odstotkov več, kot je ta vredna na borzi.

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič in Božena Križnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 10. 2012

Neuradno je mogoče izvedeti, da je MF naklonjeno umiku države iz gospodarstva. Vsi v koaliciji s tem niso zadovoljni.

Holdingu grozi referendum

Po petkovem sprejetju zakona o Slovenskem državnem holdingu bi lahko že ta teden o vetu nanj odločal državni svet. Sindikat delavcev dejavnosti energetike pa naj bi danes razpravljal o zbiranju podpisov za začetek referendumske pobude o tem zakonu. Finančni minister Janez Šušteršič je za nacionalno televizijo povedal, da ga referendum ne skrbi, priznava pa, da lahko to uveljavitev zakona zamakne za dva do tri mesece.

Ljubljana – Z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga je pričakovati tudi bolj pospešeno prodajo državnih deležev podjetij, ki je v zadnjih kriznih letih zastala. Nekateri prodajni postopki že tečejo, napovedujejo pa se tudi nekatere prodaje najboljših domačih podjetij.

Na ministrstvu za finance pojasnil, kaj bi lahko država prodala, pred sprejetjem strategije upravljanja ne dajejo. Neuradno pa je mogoče izvedeti, da vladni krogi že načrtujejo prodajo Telekoma Slovenije. To naj bi po mnenju poznavalcev odsevala tudi rast cene delnice Telekoma, ki je v zadnjem mesecu pridobila slabo tretjino vrednosti in petkovo trgovanje zaključila pri 76,51 evra. Državni lastniki imajo v Telekomu, ki ga je država enkrat že prodajala, skupaj dobrih 74 odstotkov delnic. Celoten sveženj je bil po petkovi borzni ceni vreden 372 milijonov evrov, a je k temu treba prišteti še prevzemno premijo. Po nekaterih informacijah je velika verjetnost, da bi država ohranila četrtinski lastniški delež. Kot možen kupec se za zdaj omenja Deutsche Telekom.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 09. 2012 Stran: 9

SBI TOP je kot osrednji indeks Ljubljanske borze včerajšnje trgovanje končal pri 591 indeksnih točkah in še šestič zapored končal borzni dan s pozitivnim predznakom. Zgolj v tem tednu je pridobil kar deset odstotkov vrednosti in je za pol odstotka tudi nad vrednostjo z začetka letošnjega leta. Po visoki rasti so tudi ta teden izstopale delnice Petrola, Telekoma Slovenije in Zavarovalnice Triglav, o katerih se že dlje časa ugiba, da bi lahko bile prav pri vrhu prodajnega seznama podjetij v pretežni državni lasti. Delnica Petrola se je tako ta teden z ravni 190 zavihtela na 220 evrov, nič manj impozantna ni bila rast vrednosti Telekomove delnice, s 65 na 80 evrov, zaostajala ni niti delnica Zavarovalnice Triglav z rastjo z 12,4 na skoraj 15 evrov.

Prav iz največje slovenske zavarovalnice so včeraj sporočili prevzemno namero za ljubljanski Slovenijales, kjer so po nakupu za dobrih sedem milijonov evrov skoraj 22-odstotnega deleža od Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe zdaj že 83,55-odstotni lastniki Slovenijalesa. Zavarovalnica Triglav tokrat preostalim skoraj 1000 delničarjem Slovenijalesa ponuja za delnico v denarju 119,43 evr a (pred letom dni 112,6 evra), s čimer celotno družbo, ki jo bo Triglav po kasnejši iztisnitvi malih delničarjev najverjetneje priključil k svoji nepremičninski družbi, vrednoti na 32,7 milijona evrov. Vrednost delnice Slovenijalesa se je letos večino časa gibala med 30 in 40 evri, od poletja dalje pa se je njena vrednost pričela vzpenjati proti 80 evrov, pred včerajšnjo objavo prevzemne namere pa je bila vredna 70 evrov.

Medij: Finance Avtorji: Monika Weiss, Janez Tomažič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 10. 09. 2012

Hrvaškemu Agrokorju naj bi dve banki financerki, Unicredit in Raiffeisen, odtegnili pomoč pri njegovi nameri za prevzem največjega slovenskega trgovca. V Agrokorju uradno ne komentirajo informacije, da v nov poskus nakupa največjega slovenskega trgovca ne bodo šli.

Po lanskem propadlem poskusu prodaje gre konzorcij prodajalcev Mercatorja v deveti poskus prodaje, je zaokrožilo že junija. Prodajalci, to so Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, Hypo Alpe-Adria Bank, sklad NFD 1, NFD Holding, NKBM, NLB, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska, imajo skupaj 52,1 odstotka Mercatorja.

Agrokor: Nikoli ne reci nikoli

Da hrvaški Agrokor, ki je lani ponujal največ, tokrat gotovo ne bo več v igri, je zaokrožilo minuli konec tedna. Dokončno naj bi se umaknile banke financerke. Spomnimo, lani je Agrokor v nezavezujoči ponudbi za delnico ponujal 221 evrov, zdaj je na borzi delnica vredna 112,55 evra. Preostali ponudniki so lani ponudili 150 evrov za delnico (skladi CVC Capital Partners in Mideruopa Partners) oziroma Warburg Pincus med 120 in 150 evri za delnico. Po propadu prodaje so iz Hrvaške prihajale informacije, da Agrokor pripravlja ponudbo za prevzem, ki naj bi jo objavil letošnjo jesen.

Medij: Dnevnik Avtorji: Primož Cirman Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 09. 2012

Ljubljana - Še tako neznatne možnosti, da bi se paketa delnic Pivovarne Laško in Mercatorja, ki so jih banke zasegle Infondu Holdingu poleti 2009, kdaj "vrnila" v stečajno maso propadle družbe iz kroga Boška Šrota, so se včeraj dokončno razblinile v prah.

Stečajni upravitelj Infonda Holdinga Marko Zaman je namreč včeraj upnikom družbe, ki je imela nekoč več kot 32.000 delničarjev, razkril, da so na sodiščih prve stopnje "padle" domala vse tožbe, ki jih je Infond Holding zaradi zasega delnic pred tremi leti vložil zoper banke upnice. Z njimi je družba zahtevala plačilo obveznosti po kreditnih pogodbah, ponovno prodajo teh delnic, ki so jih banke po zasegu prenesle na podjetja v njihovi lasti, in izdajo začasnih odredb, s katerimi bi bankam prepovedala nadaljnjo prodajo teh delnic.

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 09. 2012 Stran: 17

Za koprsko Intereuropo so se banke prejšnji teden zavezale, da bodo del njenih dolgov pretvorile v lastništvo. Za številna druga podjetja takega posluha nimajo.

Smo v obdobju, ko v nekaterih slovenskih bankah potekajo kriminalistične in druge nadzorstvene preiskave, še v kakšni bančni instituciji pa bodo najverjetneje kmalu prav tako na vrsti tovrstni dogodki. V preteklosti se je v naših bankah očitno na veliko posojalo bolj po domače, brez pravih zavarovalnih kritij in bolj po znanstvenih linijah, upajoč, da takšno početje nikdar ne bo odkrito, kaj šele sankcionirano. Sedaj seveda sledijo bančne slabitve, ker pa so v takšni praksi najbolj prednjačile banke v pretežni državni lasti, bomo največji del finančnih bremen njihovega reševanja nosili kar vsi slovenski davkoplačevalci. V prvi vrsti pa velja ugotovitev, da se banke bolj kot s financiranjem slovenskega gospodarstva trenutno ukvarjajo predvsem same s sabo. Banke so za (pre)slabo zavarovana posojila v zameno, ker ta niso bila vrnjena, velikokrat dolžnikom zasegla tudi vrednostne papirje in tako so banke danes lastnice pomembnega dela slovenskega gospodarstva. Vodstva podjetij pa se morajo s predstavniki bank na eni strani dogovarjati o reprogramih posojil, na drugi pa so te iste banke njihove lastnice. In četudi naj bi po pravilu bilo to, da je banka lastnica, bolj kratkoročnega trajanja, pa na primer iz poskusa prodaj Pivovarne Laško in Mercatorja ter številnih drugih vidimo, da so banke njihove lastnice že vrsto let. Pri tem je Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji Slovenije (MDS) predlagal, da bi bilo za Pivovarno Laško dobro, če bi se razdelila na dva dela. V prvem bi ostal pijačarski del, ki tekoče posluje zelo uspešno, v drugem pa tisti del, v katerem so nestrateške naložbe (Mercator, Delo z Večerom in druge) in za nakup katerih (ob menedžerskem prevzemanju s strani nekdanjega vodstva laške pivovarne) je bila najeta glavnina posojil. No, banke so na zadnji skupščini Pivovarne Laško vnovič zavrnile možnost dokapitalizacije, ki bi družbo v veliki meri lahko popeljala na uspešno pot finančne sanacije. Dokler pivovarna še lahko vrača posojilne obresti in odplačuje del glavnic, jo bodo banke raje obrale po tej poti, kakor da bi s preostalimi delničarji participirale pri morebitnem izplačilu dividend.

Očistiti bilance

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: I. S. Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31. 08. 2012 Stran: 5

Za uvod v ta teden, ko je bilo na Celjskem kar nekaj skupščin delničarjev, so se kot prvi v nedeljo ob 9. uri sestali lastniki Zdravilišča Rogaška. V nizu za sredo napovedanih skupščin delničarjev na Celjskem je bil polovičen izplen dosežen v največjem celjskem gradbincu. Skupščino so uspeli izpeljati v podjetju za Vzdrževanje in obnovo cest Celje (VOC), v matičnem podjetju Ceste mostovi Celje jim ni uspelo. Očitana prodaja premoga pod ceno je vse bolj vroča tema malih delničarjev Premogovnika Velenje. Pivovarni Laško pa so na skupščini delničarjev tudi v tretje odrekli dokapitalizacijo.

Zapleti že na začetku

Delničarji so se tako seznanili z lanskim poslovanjem, ko je skupina Zdravilišče Rogaška ustvarila približno 130 tisoč evrov izgube.

Kljub nasprotovanju malih delničarjev so na skupščini izglasovali razrešnico uprave, ki jo vodi Matej Goričan, in nadzornemu svetu za delo v lanskem letu. Mali delničarji so nasprotovali podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu, saj je tak sklep podpiral predstavnik večinskega lastnika. To je podjetnik Stanislav Pšeničnik, ki je tudi predsednik nadzornega sveta družbe. V društvu Mali delničarji Slovenije so zato napovedali izpodbijanje tega in vseh ostalih sprejetih sklepov.

Medij: Finance Avtorji: Bertoncelj Mateja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 31. 08. 2012 Stran: 7

Lastniki PP so včeraj v medsebojna obračunavanja vpletli policijo; Perutninarska zadruga in društvo malih delničarjev MDS hočeta dividende, zadnji zaradi suma zlorabe še tožbo zoper predsednika uprave Perutnine Ptuj Romana Glaserja

Ali se bo Merkur, ki ima 23,5 odstotka delnic v Perutnini Ptuj, pridružil Perutninarski zadrugi, ki je s 24,2-odstotnim deležem največja delničarka, in bosta skupaj izglasovala dividende, v Kranju niso želeli razkriti. Še bolj zanimivo je vprašanje, kdo bo podprl Rajka Stankoviča (Društvo MDS), ki želi preveriti, ali obstaja temelj za tožbo zaradi suma zlorabe zoper Romana Glaserja.

Včeraj smo po elektronski pošti dobili posnetke treh odrezkov položnic, da naj bi šef Perutninarske zadruge Simon Toplak plačal provizijo za glasovanje na skupščini društvu malih delničarjev (MDS) v skupnem znesku 2.970 evrov. Toplak to nakazilo zanika: »Danes zjutraj (včeraj, op. a.) sem bil pri Romanu Glaserju, ki je tudi dobil posnetke teh položnic, ki jih omenjate. Tega nisem storil. Tega društva sploh ne poznam, mojo diskreditacijo grem prijavit policiji.« Kako pa bo glasoval na skupščini? »Upravni odbor Peratninarske zadruge je sprejel sklep, da zahtevamo dividendo v višini okoli pol milijona evrov. Ta sklep moram spoštovati. V vsem drugem podpiram Romana Glaserja,« je odgovoril Toplak.

Denar je Društvo MDS prejelo

Medij: Delo Avtorji: Piano Brane Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 08. 2012 Stran: 9

Pivovarna Laško Mali delničarji so bili za - Samo letos vrnili 13 milijonov evrov obresti in sedem milijonov evrov glavnic

Laško - Nihče ni pričakoval, da bodo banke in drugi večji delničarji ob sedanjem stanju slovenskih bank in pomanjkanju kapitala včeraj podprli predlog uprave in nadzornikov Pivovarne Laško po izdatni, 36,5 milijona evrov težki dokapitalizaciji. Ta bi bilance Laškega in skupino Laško močno okrepila, ne pa rešila vseh skrbi.

Na 20. skupščini delničarjev Pivovarne Laško je bilo zastopanega malo več kot 85 odstotkov kapitala z glasovalno pravico, delničarji pa so se seznanili z revidiranim poročilom o poslovanju družbe, z odpovedjo pogodb o obvladovanju, ki so jih omogočili prejšnji sklepi skupščin o oblikovanju pogodbenega koncema, ter upravi in nadzornikom dali razrešnico za lani.

Kot rečeno, dokapitalizacije niso podprli. Ta je bila zamišljena tako, da bi z izdajo enakega števila delnic, kot že obstajajo, torej z dodatnimi 8,7 milijona delnicami po osem evrov osnovni kapital družbe podvojili na 73 milijonov evrov. V prvem krogu bi jih lahko kupili sedanji delničarji, v drugem zunanji investitorji. Pred glasovanjem so mali delničarji dokapitalizacijo podprli, predsedujoči skupščini Stojan Zdolšek pa je zaman čakal, da bodo svoje glasove pojasnili tudi veliki delničarji, resni, kakor jih je imenoval. A se je pokazalo, da so resni pravzaprav mali delničarji, ki jih vložki v pivovarno še zanimajo, predvsem bankam pa je v interesu le poplačilo svojih terjatev do skupine, medtem ko strateško uravnavanje bilanc in solventnosti prepuščajo upravi z Dušanom Zorkom na čelu. Proti predlogu je bilo malo manj kot 75 odstotkov navzočega kapitala.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijana Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 08. 2012 Stran: 9

Večinske lastnice Pivovarne Laško so banke, mnoge med njimi tudi njihove upnice, ki so včeraj vnovič blokirale za obstoj in razvoj največjega pijačarskega podjetja prepotrebno dokapitalizacijo

 Banke, ki so ne le pomembne upnice, ampak tudi večinske lastnice Pivovarne Laško, ne podpirajo dokapitalizacije podjetja iz Laškega. Z njo so po dokapitalizacijski ceni osem evrov za delnico (borzna cena je 4,65 evra) v Laškem kanili zbrati blizu 70 milijonov evrov svežega denarja, ki bi jim prišel še kako prav, dokler ne prodajo katere izmed naložb, ki ne sodijo v njihovo osnovno dejavnost. Skupini Pivovarna Laško po lanskoletni prodaji ajdovskega Fructala in nekaj odstotkov delnic Zavarovalnice Triglav ter hotela Savinja občini Laško drugih večjih naložb (Mercator, Delo z Večerom) kljub več poskusom še ni uspelo prodati, mag. Dušan Zorko, predsednik uprave Pivovarne Laško, pa ob tem na naše vprašanje dodaja, da v tem trenutku niti za eno njihovo naložbo ni kupca, kar je posledica tudi gospodarskih razmer v naši državi.

Še intenzivneje v prodajo premoženja

Skupščina Laškega je tokrat trajala vsega 47 minut, za Dušana Zorka pa je bil njen razplet pričakovan, vključno z neizglasovanjem dokapitalizacije, za katero se je izrekla le četrtina prisotnega kapitala. Ob tem se je prvi mož laške pivovarne lastnikom zahvalil za podporo, hkrati pa o dokapitalizaciji dejal, da bodo na skupščino venomer prišli s predlogi, ki so koristni za lastnike, ti pa naj se nato sami odločijo, ali jih bodo podprli. Dodal je, da imajo s predstavniki bank razgovore praktično vsak dan in da je bil na teh sestankih tudi govor o delni konverziji njihovih posojilnih dolgov v lastniški delež Pivovarne Laško, a pri bankah za zda] s tem predlogom niso imeli veliko uspeha. "Ker dokapitalizacija ni bila potrjena, bomo morali še intenzivneje nadaljevati odprodajo premoženja," je pojasnil Zorko, ki pa je zadovoljen, da jim je letos ob vračilu 13 milijonov evrov posojilnih obresti uspelo odplačati tudi za sedem milijonov evrov glavnic.