Neuradno: Agrokor dokončno dvignil roke od Mercatorja

Natisni

Medij: Finance Avtorji: Monika Weiss, Janez Tomažič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 10. 09. 2012

Hrvaškemu Agrokorju naj bi dve banki financerki, Unicredit in Raiffeisen, odtegnili pomoč pri njegovi nameri za prevzem največjega slovenskega trgovca. V Agrokorju uradno ne komentirajo informacije, da v nov poskus nakupa največjega slovenskega trgovca ne bodo šli.

Po lanskem propadlem poskusu prodaje gre konzorcij prodajalcev Mercatorja v deveti poskus prodaje, je zaokrožilo že junija. Prodajalci, to so Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, Hypo Alpe-Adria Bank, sklad NFD 1, NFD Holding, NKBM, NLB, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska, imajo skupaj 52,1 odstotka Mercatorja.

Agrokor: Nikoli ne reci nikoli

Da hrvaški Agrokor, ki je lani ponujal največ, tokrat gotovo ne bo več v igri, je zaokrožilo minuli konec tedna. Dokončno naj bi se umaknile banke financerke. Spomnimo, lani je Agrokor v nezavezujoči ponudbi za delnico ponujal 221 evrov, zdaj je na borzi delnica vredna 112,55 evra. Preostali ponudniki so lani ponudili 150 evrov za delnico (skladi CVC Capital Partners in Mideruopa Partners) oziroma Warburg Pincus med 120 in 150 evri za delnico. Po propadu prodaje so iz Hrvaške prihajale informacije, da Agrokor pripravlja ponudbo za prevzem, ki naj bi jo objavil letošnjo jesen.

Vir blizu Agrokorja dokončen umik relativizira: »Agrokor občasno posamezni večji delničarji Mercatorja povprašujejo po namenih. Vsem govorimo enako: nismo kupec za pet, 10, 23 ali 49 odstotkov. Če se prodajalci organizirajo v konzorcij nad 50 odstotkov in nas povabijo v postopek, bomo zadevo proučili. Če bodo cenovna pričakovanja odsevala ekonomske razmere na trgu in donosnost Mercatorja, potem bomo v prodajnem postopku zelo verjetno sodelovali.« Prvi človek Mercatorja Toni Balažič je sicer pred mesecem izjavil, da so časi za prodajo težki, ker so makroekonomske razmere v regiji zelo slabe in ker Mercator »preprosto ni pripravljen za prodajo, predvsem zaradi velike zadolženosti«.

Poslovanje Mercatorja peša

Polletni prihodki najboljšega soseda Mercatorja so bili 1,4 milijarde evrov, dobiček iz poslovanja 24,5 milijona evrov, čista izguba pa 16,5 milijona evrov. Prodaja v Sloveniji je dosegla 93,3 odstotka lanske ob polletju, dobiček iz poslovanja je 33,3 milijona evrov, čisti dobiček pa 13,2 milijona evrov. Izguba v vednosti 16 milijonov evrov je rezultat negativnih tečajnih gibanj, slabšega poslovanja na tujih trgih ter prestrukturiranja M Tehnike in Modiane.

Na (ne)prodaji se napajajo posredniki

Naš vir sicer opozarja, da se na Mercatorju napaja cel kup posrednikov in interesnih struktur, ki želijo, da se nič ne bi spremenilo: »V ta namen propagirajo, da bi delnice Mercatorja pristale na slabi banki, potem bi se ga saniralo in v dveh letih prodalo. A ta koncept pomeni, da bo v času varčevanja in odpuščanja država morala Mercator dokapitalizirati. Mislim, da je to sprto z vsako pametjo.«

Neprodaja Mercatorja ima sicer negativne učinke za banke. Če bi NLB lani prodala 10,75-odstotni delež po 221 evrov za delnico, bi – tako so izračunali v banki – skupni pozitivni učinek ob 89,5-milijonski kupnini znašal 33,46 milijona evrov: poleg 28,5 milijona evrov dobička (učinek prek izkaza poslovnega izida) bi se banki sprostilo še za 4,96 milijona evrov kapitala.