Krka

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 04. 2012 Stran: 18

Ljubljana - Skupina Mercator je pod vodstvom Žige Debeljaka povečala prihodke od prodaje za približno 70 odstotkov, na skoraj tri milijarde evrov. Ko je dotedanji član uprave Gorenja za finance v začetku leta 2006 prevzel vodenje Skupine Mercator, je ta na letni ravni ustvarila 1,75 milijarde evrov prihodkov, njen dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pa se je že več let gibal okoli 1 10 milijonov evrov. V prvih dveh letih pod vodstvom Debeljaka so se konsolidirani prihodki povzpeli za skoraj 700 milijonov evrov, EBITDA se je zvišal za dobro polovico, čisti dobičekpa se je potrojil, na več kot 40 milijonov evrov.

Kriza in diskontni trgovci upočasnili rast

V naslednjih letih se je rast poslovanja Skupine Mercator nekoliko upočasnila, kar je vvelikimeriposledica agresivnega nastopa diskontnih trgovcev, sočasno pa se je začelo tudi obdobje finančno-gospodarske krize, ki je pokopalo številne pomembne poslovne sisteme v regiji. Vminulemletu je tako Skupini Mercator uspelo ustvariti malenkost manj kot tri milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, primerljivi EBITDAje ostalnaravnileta2010, čisti dobiček pa se je znižal na 23,5 milijona evrov. V zadnjih treh letih, ki so bila za slovensko gospodarstvo najtežja po osamosvojitvi, so se prihodki Skupine Mercator na letni ravni povečevali za nekaj manj kot pet odstotkov, število zaposlenih v skupini pa se je od nastopa Debeljakovega mandata povzpelo s 16.372, na 24.266 oziroma za 7894.

Padec dobička tudi zaradi financiranja dobaviteljev

Lanskoletni padec čistega dobičkapa ni bil zgolj posledica neugodnih razmer v gospodarstvu in izgub iz tečajnih razlik (srbski dinar in hrvaška kuna), saj je na padec dobička bistveno vplivalo večje znižanje poslovnih obveznosti, kije zaradi višjih stroškovznižalo tudi dobiček. Kljub nekaterim izvedenim prevzemom, s katerimi so prevzeli tudi določene zaloge in poslovne obveznosti, so se na ravni skupine obveznosti do dobaviteljev v minulem letu znižale za kar 50 milijonov evrov, na 510 milijonov evrov. Čeprav je v trgovski panogi običajno, da trgovce financirajo dobavitelji, je bilo stanje v Mercatorju konec lanskega leta ravno obratno. V poslovnih terjatvah in zalogah je imela namreč Skupina Mercator konec lanskega decembra vezanih za 580 milijonov evrov premoženja, medtem ko je svojim dobaviteljem dolgovala 70 milijonov evrov manj.

Ekspanzivna širitev

Medij: Delo Avtorji: Z. L. D. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 03. 2012 Stran: 10

Novo mesto - Krkini delničarji bodo na 17. skupščini, ki je predvidena za 5. julij, odločali o predlogu uprave in nadzornega sveta, da naj bo letošnja dividenda 1,5 evra bruto na delnico. To je dobrih sedem odstotkov več kot lani. Krkin nadzorni svet in uprava sta pripravila celoten predlog uporabe lanskega bilančnega dobička, ki je znašal 172,7 milijona evrov. Po 61,346 milijona evrov naj bi šlo za rezerve in za prenos v prihodnje leto, 50 milijonov evrov pa za dividende.

Dve združenji malih delničarjev sta že lani predlagali dividendo v višini 1,6 evra bruto na delnico. Lastniki, navzoči na skupščini, so z veliko večino potrdili predlog nadzornega sveta in uprave o dividendi v bruto višini 1,4 evra na delnico. Ali bodo glede na še težje razmere tudi letos enako razumevajoči, bo jasno na skupščini. V Krki poudarjajo, da se dobička ne sramujejo, ker sta od njega odvisna nadaljnji razvoj in prihodnost družbe.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 22. 03. 2012 Stran: 21

Direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev Damjan Žugelj je z včerajšnjo javno pobudo za zvišanje prevzemnega praga s trenutnih 25 odstotkov na 33,33 odstotka državi ponudil rešilno bilko, kako naj se izogne izgubi glasovalnih pravic v več pomembnih borznih družbah.

Žugljeva pobuda sicer časovno sovpada prav z aktualnimi postopki, ki jih ATVP trenutno vodi proti državi. Zaradi delniških poslov, ki sta jih Luka Koper in Nova KBM sklenili v letih 2006 in 2007, se pravi v času prve Janševe vlade, državi in z njo povezanim podjetjem namreč grozi, da bodo že v kratkem izgubile glasovalne pravice v Krki, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Abanki Vipi, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM, v Petrolu pa agencija ne more več sprožiti postopka.

Z zvišanjem prevzemnega praga bi se po ocenah pravnih strokovnjakov država avtomatično izognila izgubi glasovalnih pravic v Krki, Savi in Pozavarovalnici Savi, v Abanki Vipi bi morala državna podjetja prodati zgolj manjši paket delnic, v Aerodromu Ljubljana pa okoli pet odstotkov delnic z glasovalno pravico.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.

Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2012

Ljubljana - Od tisoč evrov, investiranih na vrhuncu borzne evforije, je delničarjem Intereurope, Luke Koper, Nove KBM, Aerodroma Ljubljana, Pivovarne Laško in Save ostalo manj kot sto evrov, delničarjem številnih holdingov le nekaj centov, medtem ko so zadnja štiri leta še najbolje prebrodili delničarji Cinkarne Celje, Krke in Mercatorja.

Zanimivo je, da gre za družbe, ki imajo že vrsto let stabilno upravo, njihovega poslovanja v času krize niso zaznamovali odpisi zgrešenih naložb, poleg tega so svojim delničarjem v zadnjih letih izplačale tudi za slovenski trg nadpovprečno visoke dividende.

Krka in Mercator sta poleg tega tudi edini pomembnejši družbi na Ljubljanski borzi, ki sta celotno obdobje finančno-gospodarske krize delničarjem vsako leto izplačali več dividend kot leto poprej, delež tujih investitorjev v njunem lastništvu pa je opazneje višji kot pri večini preostalih borznih družb. Izmed 17 analiziranih večjih borznih podjetij leta 2008 dividend ni izplačala edino Sava Re, medtem ko so skozi obdobje finančne krize dividende vsako leto izplačevali le v Krki, Mercatorju, Petrolu, Telekomu Slovenije, Aerodromu Ljubljana in Žitu.

Slabše le v Atenah

Od najvišjih vrednosti iz sredine leta 2007 so se tečaji na Ljubljanski borzi v povprečju znižali že za skoraj 80 odstotkov, kar je le nekoliko manj, kot znašajo izgube vlagateljev na atenski borzi. Da bi se tečaji na slovenskem trgu kapitala znova povzpeli na rekordne ravni, bi se morale delnice na Ljubljanski borzi v povprečju podražiti za kar 400 odstotkov, delničarjem Intereurope in Save pa bi pomagala šele rast, ki bi presegala 5000 odstotkov. Bistveno manj, okoli 140 odstotkov, bi za izenačitev z najvišjo doseženo borzno vrednostjo potrebovali delnici Cinkarne Celje in Krke, okoli 230 oziroma 280 odstotkov pa delnici Mercatorja in Iskre Avtoelektrike.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 02. 2012 Stran: 19

Ljubljana - Družba Zvon Ena Holding, osrednji del piramide, ki so jo s pomočjo bančnih posojil v zadnjih letih zgradilivNadškofijiMaribor, je od včeraj v stečaju. Skupaj z njo je umrlo tudi upanje skoraj 30.000 malih delničarjev holdinga, med njimi tudi številnih tistih, ki so Cerkvi v privatizaciji zaupali certifikate. Odločitev mariborske okrožne sodnice Nevenke Debi, ki jo je bilo pričakovati že lansko pomlad, a jo je vodstvo Zvona z različnimi manevri nenehoma prelagalo, bo krepko udarila po slovenskih bankah, ki so sicer posojila večinoma že slabile, pa tudi podrejenih družbah, ki so Zvonu praviloma brez zavarovanj posojale na milijone evrov. Naenkrat bodo na prepihu tudi lastništva nekaterih večjih slovenskih družb, ki so jih nameravale banke prodajati počasi. Ne nazadnje bo stečaj Zvona občutila tudi sama Nadškofija Maribor, ki ji banke zaradi njenih lastnih dolgov že rubijo premoženje, med drugim dvorec Be tnava, grozi pa ji celo stečaj oziroma ukinitev.

Smrtno rano cerkvenemu finančnemu imperiju je sicer NLB zadala že lanskega novembra, ko je po dolgem prepričevanju sodišča spravila v stečaj podjetje Gospodarstvo rast, vezni člen med nadškofijo in Zvonom. Od takrat si je državna banka prizadevala čim prej končati tudi agonijo holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, kar ji je pri slednjem uspelo sredi januarja, zgodbo pa je dokončno »sklenila« včeraj. Kot smo poročali, je pred slabim mesecem dni tudi prisilna (sedaj stečajna) upraviteljica Mojca Breznik izgubila upanje v čudežno rešitev večjega od obeh Zvonov. Zanimivo je sodni izvedenec Franc Kolenc, ki gaje želelo tudi vodstvo manjšega Zvona, do zadnjega vztrajal, da se je Zvon Ena Holding sposoben prestrukturirati. V nasprotno ga ni prepričala nobena slaba novica, niti zasegi naložb s strani nekaterih bank (NKBM in Banka Koper), v svojem mnenju pa je ovrgel prav vse argumente NLB. Banka je šele z mnenjem kar treh izvedencev na zadnjem naroku prepričala sodnico, da nima smisla odlašati s stečajem.

Na eni strani na stotine milijonov evrov dolgov...

Medij: Večer Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 18. 02. 2012 Stran: 9