Kateri delničarji si letos lahko obetajo dividende
NatisniMedij: Finance Avtorji: Jure Ugovšek Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Finance Datum: 21. 03. 2012 Stran: 4 in 5
Marsikateri družbi analitiki napovedujejo višjo dividendo od lanske, se pa seznam tistih brez dividend povečuje
Apple je te dni prvič v 17 letih napovedal izplačila dividend, sezona dividend pa počasi prihaja tudi na ljubljansko borzo . Med večjimi so predlog dividende že razkrili vodilni v Mercatorju, namige o dividendah preostalih družb pa lahko pričakujemo prihodnji teden na predstavitvenem sestanku izdajateljev ljubljanske borze.
Kaj pričakujejo borzni poznavalci?
Telekom Slovenije , Krka in Petrol so družbe, ki bodo po mnenju analitikov zvišale dividende. Večina analitikov pa na drugi strani meni, da bodo delničarji štirih članic prve kotacije - in sicer Gorenja , NKBM , Intereurope in Luke Koper - od devetih ostali brez dividendnih donosov. Kot pravi Miha Pučnik, upravljavec premoženja pri GBD BPH, bo zaradi zaostrenih gospodarskih razmer za lani manj slovenskih družb izplačalo dividende, številne tiste, ki pa jih bodo, bodo izplačale nižje, saj bi uprave nerazporejeni dobiček raje ohranjale za takšno ali drugačno spoprijemanje s krizo.
Kako določajo dividende?
Uprave imajo različna merila, na podlagi katerih se odločajo za višino dividende. Nekateri dividendo določajo na podlagi deleža osnovnega kapitala, drugi na podlagi dobička minulega leta, tretji povsem po občutku. Kot pravi analitik KD Banke Bojan Ivanc, je najprimernejše merilo za določanje višine dividend denarni tok iz poslovanja, znižan za investicije, če podjetje ni zadolženo. Analitik družbe Abanka Skladi Gorazd Belavič dodaja, da imajo dividende vsaj v tujini pomembno sporočilno vrednost. Z njimi vodstvo vlagateljem sporoča, kakšen potencial ima družba.
»V Sloveniji pa smo po zasegu delnic Mercatorja videli vpliv interesov bank na dividendno politiko. Če se zgodi bančni zaseg delnic družb, katerih lastniki so v resnih težavah (Helios , Iskra Avtoelektrika , Cinkarna Celje ...), lahko računamo na podoben razplet dogodkov kot pri Mercatorju,« pravi Belavič.
Delničarji imajo zadnjo besedo
Predlog uprave in nadzornikov družbe o višini dividende torej ni vedno sprejet. Zadnjo besedo imajo delničarji. Kot opozarja Daniel Medved, upravljavec in borzni posrednik pri NKBM , je marsikateri delničar v finančni stiski, kar seveda vpliva na njegovo glasovanje na skupščini. Sašo Stanovnik, vodja analiz pri Alti Invest , med glavnimi dejavniki dividend poudarja željo države po denarnem toku in sposobnost izplačila dividend družb. »AUKN je v preteklosti pogosto zastavil pravilo tretjino bilančnega dobička. Zato bi v podjetjih, kjer je dobiček večji, lahko bil večji pritisk na zvišanje dividend. Vprašanje pa je, koliko bo upravam pri tem uspelo brzdati državo,« pojasnjuje Stanovnik. Analitik NLB Aleš Mataj pa opozarja na alternativno obliko nagrajevanja delničarjev, kot so odkupi lastnih delnic. Takšno početje lahko pomeni nižje dividende. Za nekatera podjetja, predvsem pa lastnike, je takšno nagrajevanje bolj sprejemljivo zaradi davčnega vidika.
Kdo ponuja mikavne dividendne donose?
»Lepo dividendno donosnost utegne imeti Telekom Slovenije, kjer pričakujemo, da bo država želela višjo dividendo kot v minulem letu. Podobno velja za Zavarovalnico Triglav . Velik dividendni donos bodo verjetno imele tudi delnice Cinkarne Celje, Žita in Petrola. Za Krko pričakujemo, da bo dividendni donos okoli treh odstotkov. Hkrati je med zanimivimi dividendnimi delnicami še vedno Salus, vendar pa naj bi tu višina dividend že letos upadla,« pravi Stanovnik. Podobno menijo analitiki NLB , ki tej zbirki dodajajo še delnico Aerodroma .
Danielu Medvedu se zdijo po dividendni donosnosti zanimive skorajda vse delnice v sestavi SBI TOP z izjemo Gorenja.
Ob že omenjenih družbah Gorazd Belavič, analitik iz Abanke Skladov, opozarja še na Iskro Avtoelektriko . Družba je lani poslovala dobro, pozitivne pa so tudi napovedi za tekoče leto. Spominja, da je bil na lanski skupščini sprejet nasprotni predlog 0,5 evra bruto dividende, kar pri zdajšnjih tečajih pomeni več kot triodstotno dividendno donosnost.
Pučnik iz GBD BPH pravi, da bi z dividendami letos lahko presenetila Luka Koper, ki je lani poslovala rekordno. »Z dobro dividendo bi se lahko prikupili vlagateljem, hkrati pa bi si država z dividendami te družbe lahko želela napolniti proračun,« pravi Pučnik.
Analitik KD Banke Ivanc ob vsem tem meni, da, upoštevajoč pričakovano rast poslovanja, v Sloveniji z vidika dividendne donosnosti ni pričakovanih delnic, če upoštevamo bazen svetovnih delnic.
V nakupe zaradi dividend?
Ivanc vidi dividendo kot posledico dobrega poslovanja. Nakup delnice samo z vidika visoke dividende po njegovem mnenju ni pameten, saj cena dan po preteku upravičenosti do dividende upade za višino dividende. Teoretično visoka dividendna donosnost ne bi smela biti razlog za večjo privlačnost delnice, saj je pomemben celoten donos delnice, se pravi seštevek kapitalskega dobička in dividende, opozarja Mataj. A zgodovina uči, da je celotna donosnost delnic z visoko dividendno donosnostjo v povprečju višja od delnic z nizko dividendno donosnostjo.
Po Stanovnikovem mnenju pa dividendna donosnost postaja vse pomembnejša. Prvi razlog je v oblikovanju dna cene delnice - te že zaradi dividendne donosnosti postanejo zanimive. Delničarji lahko pričakujejo tudi stabilni denarni tok naložbe, z dividendami pa se tudi uprava disciplinira za boljše obvladovanje denarnega toka v podjetjih.
Belavič ob dividendni donosnosti in kapitalskem dobičku delnic na ljubljanski borzi opozarja še na pomemben dejavnik likvidnosti, ki je pri večini delnic močno primanjkuje.
Razkritje: Nekateri sogovorniki oziroma družbe, v katerih so zaposleni, so lastniki delnic družb, ki jih komentirajo.
