Krka

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 01. 06. 2012 Stran: 8

»Ne vemo, ali bo imela država, ki ima prek Zpiza in Soda skoraj dve tretjini zavarovalnice, na skupščini Triglava glasovalne pravice. Želimo zaščititi interes Triglava. Zato smo se v upravi odločili, da bomo pooblastila za glasovanje zbirali sami,« pravi predsednik uprave Triglava Matjaž Rakovec.

Pooblastila za skupščino, ki bo 12. junija, zbira Rakovec skupaj s člani uprave Marico Makoter, Andrejem Slaparjem in Stanislavom Vrtunskim ter predstavnikom delavcev v nadzornem svetu Miranom Krštincem.

Česa se Rakovec boji

Kateri interes Triglava želi Rakovec zaščititi z glasovanjem na skupščini? Natančneje na to ne odgovarja. Pravi le, daje položaj negotov, če glasujejo le delničarji, ki niso državni: »Ti so zelo razpršeni, zato ni mogoče predvideti, kako bi glasovali.« Lahko se zgodi, da bo agencija za trg vrednostnih papirjev zaradi preseganja prevzemnega praga državi odvzela glasovalne pravice tudi na Triglavu. Z delnicami te družbe so pred leti trgovali z državo povezani lastniki, podobno kot z delnicami Abanke, Krke in Save Re.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 05. 2012 Stran: 19

Ljubljana - Vrednost delnice Krke se je včeraj znižala na vsega 43,5 evra in dosegla svojo najnižjo raven po začetku finančno-gospodarske krize. Krka je bila tako konec včerajšnjega trgovanja vredna le še nekaj več kot 1,5 milijarde evrov oziroma približno toliko kot v začetku leta 2006.

Poleg neugodnih razmer na kapitalskih trgih na ceno delnice v vse večji meri pritiskajo tudi tuji vlagatelji, ki so v zadnjih dveh mesecih skoraj popolnoma zaustavili svoje nakupe, vse bolj pa med prodajalci prevladujejo tudi mali delničarji. Samo letos se je skupno število delničarjev Krke znižalo za več kot 2300, od začetka leta 2010 pa že kar za okoli 12.000.

»Dobiček Krke stagnira že zadnji dve leti in družba počasi izginja iz radarja mednarodnih vlagateljev. Dokler družba najmanj tri zaporedna četrdetja ne bo objavila visokih stopenj rasti dobička, se razmere ne bodo izboljšale, delnica pa bo ostala na tem cenovnem nivoju,« je za Dnevnik ocenil Gregorv Palssv iz KBC Securities in dodal: »Vlagateljipočasi spoznavajo, da Krka vsaj kratkoročno ni več zgodba rasti. Dolgoročno je zaradi številnih vlaganj v povečanje proizvodnih kapacitet pričakovati višje stopnje rasti, vendar šele po letu 2015, medtem ko vlagatelje zanima, kaj se bo zgodilo letos in prihodnje leto.«

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 05. 2012 Stran: 9

Pretekli borzni teden na Ljubljanski borzi ni poskrbel le z v povprečju dobrima dvema odstotkoma nižjimi delniškimi tečaji, ampak je v četrtek "zmrznil" tudi trgovalni sistem Xetra. Osrednji indeks SBI TOP je trenutno vreden 569 indeksnih točk in je le še nekaj odstotkov oddaljen od zgodovinskega minimuma. Dokaj nizko, pri 46 evrih, je delnica novomeške farmacevtske družbe Krka, kjer so investitorji v napetem pričakovanju, kdaj bo družba najbrž poljskim institucionalnim investitorjem prodala za blizu 100 milijonov evrov lastnih delnic, kar se utegne zgoditi do konca letošnjega junija, razen če bi bile razmere za kaj takšnega preveč neugodne. Toni Balažic še ni delničar Mercatorja Delnica Nove KBM že ped tremi evri.

Po včerajšnjem ustoiičenju na vrh Mercatorja je Toni Balažic priznal, da še ni delničar Mercatorja, to podjetje je za letošnje prvo četrtletje sicer ta teden objavilo skromnih 700 tisoč evrov čistega dobička, bo pa o morebitnem nakupu Mercatorjevih delnic razmislil. Informacija, da je Mercator v poldrugem mesecu po odstopu prejšnje uprave pod vodstvom Žige Debeljaka že dobil novo vodstvo, ki naj bi do 28. maja bilo dopolnjeno še s tremi člani uprave (govori se o Dragu Kavšku, Stanki Čurovič in Mileni Štular), je spodbudna, toda novo upravo največjega slovenskega trgovskega podjetja čaka še veliko dela, da bo v krizno zahtevnih razmerah spravila poslovanje v bolj dobičkonosne vode. Tako kot Mercatorjev Maxen (t. i. brezosebne bencinske črpalke) tudi Petrol, vrednost njegove delnice je ta teden z ravni 190 upadla na 185 evrov, čaka vse večja konkurenca pri prodaji naftnih derivatov, saj prek Hoferja z brezosebnimi bencinskimi črpalkami na slovenski trg vstopa tudi avstrijski Free Energy Trading.

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dnevne novice
Datum: 05. 05. 2012 Stran: 3

Prejemki pogosto bajni tudi tam, kjer je izguba

Plače slovenske podjetniško-upravljavske elite Med najbolje nagrajenimi tudi predsedniki uprav Save, NKBM in Pivovarne Laško. Prejemki uprav podjetij in nadzornih svetov, kijih razkrivajo letna poročila 2011, kažejo, da v kar številnih primerih ni tesne povezave med njihovimi zaslužki in rezultati družbe.

Med desetimi najbolje nagrajenimi in plačanimi predsedniki uprav in njihovih celotnih ekip so kar trije, ki vodijo družbe in sisteme, ki so v izgubi. Kranjska Sava ima več kakor 157 milijonov evrov izgube, NKBM 70 milijonov, Skupina Pivovarna Laško 15,3 milijona evrov. Helios sodi med podjetja, ki so v stečajni masi propadlih Zvonov, a je leto končal z 1,3 milijona evrov dobička. Luka Koper lovi ravnotežje tik nad gladino z 0,5 milijona evrov čistega dobička. Istrabenz se lahko pohvali z dobrimi 23 milijoni evrov čistega poslovnega izida, a toliko mu je ostalo, če poenostavimo, po tem, ko je prodal svoji družbi Instalacije in IG energetski sistemi za celih 48 milijonov evrov. Izgubarske luknje so med temi družbami velike, v lastniških povezavah in slabitvah, ki jih terjajo slabe naložbe, pa so včasih videti nerešljive.

A to se pri prejemkih vodilnih prav veliko ne pozna. Povprečni bruto prejemki najbolje plačanih se gibljejo od 16.000 do dobrih 22.000 evrov. Izjemi sta Janez Bohorič in Matjaž Kovačič, saj je njune lanske prejemke lepo zaokrožila še odpravnina; Kovačič je tako, kljub temu da je NKBM pristala v globoki izgubi, prejel v povprečju skoraj 18.000 evrov bruto, Janez Bohorič pa, potem ko je »njegova« Sava lani podvojila izgubo, na 157 milijonov evrov, 26.000 evrov bruto.

Tudi nadzorniki bank niso reveži

Prejemki uprav NLB in Abanke so skromnejši kakor leta 2010. O prejemkih nadzornikov pa se tudi v bančnih družbah zdi, da so tako rekoč neodvisni od stanja v njihovih bilancah. Če se nismo ušteli pri seštevanju, so si nadzorniki NKBM prislužili skupaj kar 178.000 evrov, nadzorniki NLB, kjer je treba upoštevati tudi mednarodno sestavo, pa slabih 170.000 evrov. Tudi sicer se zdijo prejemki nadzornih svetov precej neodvisni od rezultatov družb, med dobro nagrajenimi je vsekakor NS NKBM, ki je prejel več kakor 178.000 evrov. Rekorder med nadzorniškimi ekipami je NS Mercatorja, ki ga je lani vodil Robert Šega; 12-članski je lani skupno prejel 235.000 evrov bruto.

Videti je, da nadzorniki vestno upoštevajo priporočila, po katerih so v zadnjem času spet plačani vsak mesec za opravljanje nadzorniške funkcije, pripadajo pa jim tudi sejnina in drugi stroški. Tudi če bi posameznik opravljal zgolj dve nadzorniški funkciji, bi v povprečju lahko dobil kakšnih 3000 evrov bruto na mesec; sejnine in vse drugo bi bili »za povrh«, da ne omenjamo dodatnih funkcij v različnih komisijah.

Nekateri prejemki tudi ekscesni

Naša podjetniška upravljavska elita se s krizo in njenimi izzivi različno spopada, a pri njenih prejemkih to ni tako jasno izpostavljeno. Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije MDS, ugotavlja: »Nekateri prejemki vodilnih so normalni, drugi ekscesni. Glede na zadolženost podjetja ali sistema bi morali biti vodilni med prvimi, ki bi si morali znižati plače. Vsaj na tistih 'Lahovnikovih' 12.500 evrov bruto.« Tudi z nadzorniki je podobno, tri nadzorne funkcije so lahko že izjemno solidna bruto plača. Stankovič meni, da bi bili profesionalni nadzorniki boljša rešitev, kakor je sedanja, ko najbolj izpostavljeni predsedniki uprav sedijo v najbolj izpostavljenih nadzornih svetih nekaterih največjih družb. Sicer pa tudi Stankovič meni, da bi bilo smiselno v državi tako na ravni ministrstev kot stanovskih združenj razmišljati o nekakšnem novem Lahovnikovem zakonu in previsoke prejemke znižati, še zlasti v podjetjih, kjer imajo težave.

Medij: Večer Avtorji: J. Z.,Vidic Ivan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 04. 2012 Stran: 8

Prevzemni prag naj bi s 25 odstotkov dvignili na tretjino glasovalnih pravic. Novela zakona o prevzemih naj bi spodbudila trg kapitala, vlado pa najbolj zanima dotok svežega, tujega kapitala

Vlada v državni zbor pošilja novelo zakona o prevzemih in predlaga nujni postopek pri sprejemu. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je pojasnil, da vladni predlog zvišuje prevzemni prag s sedanjih 25 odstotkov na tretjino deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi, s tem pa naj bi bila višina prevzemnega praga primerljiva z rešitvami v drugih državah EU. Slovenija po pojasnilih ministra s sedanjim 25-odstotnim prevzemnim pragom bistveno odstopa od rešitev v drugih državah članicah povezave, saj ima, razen Madžarske, najnižji prevzemni prag. Žerjav je naštel, da imajo Avstrija, Belgija, Češka, Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska 30-odstotni prag, Poljska in Slovaška pa 33-odstotnega.

"Vlado pri tem najbolj zanima dotok svežega, tujega kapitala, je povedal minister in dodal, da z novelo vlada odpravlja tudi pomanjkljivost, "ki se je nehote prikradla v veljavni zakon", ko za prekrške ni mogoče kaznovati posameznikov. Novela tako določa pravno podlago, na podlagi katere bi lahko agencija za trg vrednostnih papirjev za prekrške kaznovala tudi posameznike. Žerjav je še zatrdil, da je novela usklajena s kvalificiranimi deleži o pridobitvi vrednostnih papirjev, denimo z zakonom o bančništvu.

Prag naj bi bil ovira

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 16. 04. 2012 Stran: 11

Vlada bo v četrtek obravnavala in predvidoma potrdila predlog sprememb zakona o prevzemih. Predlagan je dvig prevzemnega praga s 25 na 33 odstotkov »z namenom pozitivnega vpliva na oživitev kapitalskega trga«.

Slovenija imaz zdaj veljavnim zakonom ob Madžarski najnižji prevzemni prag med članicami EU; večina ima mejo določeno pri 30 odstotkih. Dvig praga je konec marca predlagala agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), predlog pa je vladi formalno vložilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovana Žerjava. »Obveznost podati prevzemno ponudbo že pri 25 odstotkih ima namreč za posledico, da večji vlagatelji, ki bi si zaradi velikosti svojega vložka želeli imeti vpliv vsaj na določene poslovne odločitve (to je na tiste, ki zahtevajo statutarno večino, kije navadno določena na 75 odstotkih), ne morejo doseči takšnega cilja brez prevzemne ponudbe, ki pa se mora nanašati na vse delnice,« opozarjajo v ATVP. Takšen ukrep bi skupaj z drugimi (postopen umik države iz družb brez strateškega pomena, zbiranje kapitala prek javnih ponudb vrednostnih papirjev in uvrstitev teh na organizirani trg) po mnenju ATVP domačim in tujim vlagateljem poslal »močan pozitiven signal«.

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez,Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 13. 04. 2012 Stran: 15

V Ljubljani je bilo s Krko včeraj za milijon evrov poslov, v Varšavi z njo niso trgovali

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je vzela glasovalne pravice državnim lastnikom novomeške Krke. Gre za serijo postopkov odvzema glasovalnih pravic v družbah, ki ga je »zakuhal« broker Luke Koper.

Spomnimo, Luka Koper oziroma upravljavec njenih sredstev je kot portfeljsko naložbo kupil več delnic slovenskih podjetij, s tem pa je kršil zakon o prevzemih. Ta povezanim lastnikom (državi) prepoveduje dokupovanje delnic.

Lastnikov Žugljeva palica ne skrbi preveč

Tokrat je ATVP glasovalne pravice v Krki prepovedal uresničevati Sodu, Kadu, Luki Koper, Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana in KBM Fineku. Lastnikov, ki imajo okoli 27 odstotkov Krke, po naših informacijah Žugljeva odločba ne skrbi preveč. Oziroma kot pravi Tomaž Kuntarič s Soda (ta ima skoraj 15 odstotkov Krke): »Uporabili bomo ustreznapravna sredstva, torej bomo vložili tožbo na vrhovno sodišče, poleg tega pa je v pripravi sprememba zakonodaje.«

Na spremembo prevzemne zakonodaje računajo tudi v Luki Koper, kjer z Žugljevo odločbo uradno še niso seznanjeni. Nova prevzemna zakonodaja naj bi zvišala prevzemni prag.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 04. 2012 Stran: 9

ATVP ukrepa Agencija uresničila napoved in kaznovala zaradi usklajenega delovanja državnih lastnikov

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je včeraj presenetila z ostrim ukrepanjem zoper kršitelje prevzemne zakonodaje; na samem začetku skupščinske sezone je državnim lastnikom Krke zaradi usklajenega delovanja in preseganja prevzemnega praga prepovedala uresničevanje glasovalnih pravic.

Brez glasovalnih pravic v Krki so ostali Sod, Kad, Luka Koper, Zavarovalnica Triglav, KBM Fineko in Aerodrom Ljubljana; ti skupaj obvladujejo 27,4 odstotka Krke, ki je pred dnevi s svojo delnico začela kotirati na Varšavski borzi.

Odvzem glasovalnih pravic je najbolj oster ukrep, s katerim lahko agencija kaznuje delničarja, saj na skupščini ne more odločati o svojem premoženju (lahko pa vlaga nasprotne predloge). Pri tem ne gre pozabiti, da novomeška Krka ni edina družba, v kateri je glavni nadzornik kapitalskega trga zaradi suma kršitev iz leta 2007 začel postopek odvzema glasovalnih pravic.

V tem hipu ima ATVP odprte (ne pa še končane) postopke v devetih družbah; v Krki je že odločil, odprti pa ostajajo še v Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Abanki Vipi, Savi Re, Aerodromu Ljubljana, Savi in Novi KBM.

To bi lahko pomenilo, da bo država v prihajajočih tednih ostala brez glasovalnih pravic v še kateri pomembni domači delniški družbi in da bodo o njihovi usodi odločali manjšinski delničarji.

Han: Zakon o prevzemih je treba spremeniti

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 04. 2012 Stran: 23

Ljubljana - Manj kot dva tedna po javni pobudi direktorja AT-VP Damjana Žuglja za spremembo zakona o prevzemih je ministrstvo za razvoj in tehnologijo pod vodstvom Radovana Žerjava pripravilo predlog za zvišanje prevzemnega praga iz trenutnih 25 na 33,33 odstotka. Pri predlagani spremembi so na ministrstvu upoštevali tudi dejstvo, da ATVP zaradi kršitve zakona vodi vrsto postopkov, med drugim proti državi, ki pa jih očitno ne bo mogla končati. Zaradi tega je ministrstvo vpredlog vključilo določilo, da vprimeru zaustavljenih postopkov zaradi spremembe prevzemnega praga vsaka stran krije svoje stroške.

V primeru, da bi vlada podprla dvig, bi se avtomatično rešila postopkov ATVP v Luki Koper, NKBM, Krki, Savi in Pozavarovalnici Sava, medtem ko bi morala denimo v Aerodromu Ljubljana prodati le manjši paket delnic. Žugelj je sicer že konec decembra lani napovedal, da bo postopke proti državi predvidoma končal že do konca marca, a za zdaj ATVP ni poslala še nobene nove odredbe. Da bi bil njihovpredlog motiviran s postopki, ki jih vodijo proti državi, na ATVP zanikajo, a ob enem priznavaj o, da njihov predlog z njimi časovno sovpada.