Krka na rekordno nizkih ravneh izginja z radarja mednarodnih investitorjev
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 05. 2012 Stran: 19
Ljubljana - Vrednost delnice Krke se je včeraj znižala na vsega 43,5 evra in dosegla svojo najnižjo raven po začetku finančno-gospodarske krize. Krka je bila tako konec včerajšnjega trgovanja vredna le še nekaj več kot 1,5 milijarde evrov oziroma približno toliko kot v začetku leta 2006.
Poleg neugodnih razmer na kapitalskih trgih na ceno delnice v vse večji meri pritiskajo tudi tuji vlagatelji, ki so v zadnjih dveh mesecih skoraj popolnoma zaustavili svoje nakupe, vse bolj pa med prodajalci prevladujejo tudi mali delničarji. Samo letos se je skupno število delničarjev Krke znižalo za več kot 2300, od začetka leta 2010 pa že kar za okoli 12.000.
»Dobiček Krke stagnira že zadnji dve leti in družba počasi izginja iz radarja mednarodnih vlagateljev. Dokler družba najmanj tri zaporedna četrdetja ne bo objavila visokih stopenj rasti dobička, se razmere ne bodo izboljšale, delnica pa bo ostala na tem cenovnem nivoju,« je za Dnevnik ocenil Gregorv Palssv iz KBC Securities in dodal: »Vlagateljipočasi spoznavajo, da Krka vsaj kratkoročno ni več zgodba rasti. Dolgoročno je zaradi številnih vlaganj v povečanje proizvodnih kapacitet pričakovati višje stopnje rasti, vendar šele po letu 2015, medtem ko vlagatelje zanima, kaj se bo zgodilo letos in prihodnje leto.«
Njegovega mnenja o končani zgodbi rasti ne deli vodja analiz farmacevtske industrije v Erste Bank Vladimira Urbankova, ki pa podobno kot Palssv ocenjuje, da bi bila lahko Krka glede na njen dober finančni položaj veliko bolj aktivna pri prevzemih. »Uprava že dlje časa poudarja, da si ogleduje potencialne manjše tarče v zahodni Evropi, vendar do realizacije ne pride, saj so v družbi pri prevzemnih odločitvah izrazito selektivni,« je dejala Urbankova. Po njenih ocenah bi Krka z izdajo obveznic na mednarodnih trgih brez težav prišla do sredstev za izvedbo večjega prevzema, saj je praktično nezadolžena in ima močan ter stabilen denarni tok. Zaustavitev nakupov mednarodnih vlagateljev, ki v vse večji meri trgujejo kar med seboj in ne prek Ljubljanske borze, analitiki med drugim pripisujejo tudi neuspeli sekundarni kotaciji na varšavski borzi. »Vlagatelji so od kotacije na varšavski borzi pričakovali veliko več, vendar pa na tem trgu z delnico Krke ni bilo sklenjenih še praktično nobenih poslov. To je v veliki meri posledica odločitve, da uprava ni prodala vsaj dela sklada lastnih delnic, kar pa je glede na trenutno nizko ceno delnic tudi razumljivo,« je ocenila Urbankova. Toda po mnenju Palssyja tudi prodaja vsega sklada lastnih delnic na varšavski borzi ne bi veliko spremenila. »Veliko bolje bi bilo, če bi namesto sekundarne kotacije na varšavsko ali dunajsko borzo prenesli vse trgovanje z delnico Krke, ki bi tako dobila veliko večjo bazo investitorjev, kot obstaja v Sloveniji,« meni Palssy, ki je opozoril, da se Ljubljanska borza zapre že ob 13. uri, ko investitorjev v ZDA sploh še ni v službi.
