Helios
Holdingi z rekordnimi izgubami in milijardnimi dolgovi na robu preživetja
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 04. 2012 Stran: 15
Ljubljana - Minulo leto je največje slovenske holdinške družbe, ki so pred začetkom finančno-gospodarske krize obvladovale velik del gospodarstva, pripeljalo na sam rob preživetja. Zgolj največji holdingi, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in ki imajo skupno več kot 267.000 delničarjev, so morali namreč lani po za zdaj še neuradnih podatkih oblikovati za več kot 200 milijonov evrov slabitev. Gre za najslabši rezultat od leta 2008, ko so se tečaji na Ljubljanski borzi znižali za kar dve tretjini. Skupna izguba največjih holdingov je tako lani dosegla okoli 150 milijonov evrov, pri čemer je pričakovati, da bo številka po objavi vseh rezultatov še višja. V to pa ni vključenih za okoli milijardo evrov izgub, ki so v stečaj pahnile Merfin, Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Pom-Invest in Proholding, če omenimo zgolj nekatere medijsko bolj prepoznavne holdinge.
Kapital kopni, dolgovi ostajajo
Zaradi negativnega poslovanja in ponovnih padcev tečajev se je lani še dodatno poslabšala finančna slika holdinških družb. Še delujoči holdingi so namreč od začetka finančnogospodarske krize izgubili že skoraj tri četrtine celotnega kapitala, medtem ko je finančni dolg ostal praktično nespremenjen. Vse njihove prodaje finančnih naložb so v zadnjih letih tako dejansko zadoščale zgolj za pokritje obresti, ki pa jih številni že dlje časa niso več zmožni plačevati. V začetku letošnjega leta so imeli največji holdingi, ki kotirajo na borzi, še vedno za okoli 940 milijonov evrov posojil, kar je le nekaj odstotkovmanj kot na vrhuncu borzne evforije leta 2007. Za primerjavo, njihov skupni kapital se je znižal na manj kot 600 milijonov evrov (brez upoštevanja obeh propadlih holdingov Zvon), kar je celo manj, kot sta ga imela v najboljših časih zgolj Sava in NFD Holding.
Naše analize kažejo, dajelanivsem 17 analiziranim holdingom finančni dolg uspelo znižati za vsega dobrih 20 milijonov evrov, pri čemer pa sta za celoten znesek dejansko poskrbela Istrabenz (njegove rezultate smo izračunali na podlagi objav na Agenciji za javnopravne evidence in storitve) in Triglav Naložbe. Prvi je namreč finančne obveznosti znižal za 11 milijonov evrov, slednji pa za 14,5 milijona evrov. Praktično vsa posojila je že v prvi polovici minulega leta odplačal tudi holding Ml1 ki je bil sicer tudi pred tem praktično nezadolžen, medtem ko se je zaradi lanskoletne dokapitalizacije izboljšala tudi finančna slika Modre Linije Holdinga.
Milijonske izgube še prihajajo
Kateri delničarji si letos lahko obetajo dividende
Medij: Finance Avtorji: Jure Ugovšek Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Finance Datum: 21. 03. 2012 Stran: 4 in 5
Marsikateri družbi analitiki napovedujejo višjo dividendo od lanske, se pa seznam tistih brez dividend povečuje
Apple je te dni prvič v 17 letih napovedal izplačila dividend, sezona dividend pa počasi prihaja tudi na ljubljansko borzo . Med večjimi so predlog dividende že razkrili vodilni v Mercatorju, namige o dividendah preostalih družb pa lahko pričakujemo prihodnji teden na predstavitvenem sestanku izdajateljev ljubljanske borze.
Kaj pričakujejo borzni poznavalci?
Telekom Slovenije , Krka in Petrol so družbe, ki bodo po mnenju analitikov zvišale dividende. Večina analitikov pa na drugi strani meni, da bodo delničarji štirih članic prve kotacije - in sicer Gorenja , NKBM , Intereurope in Luke Koper - od devetih ostali brez dividendnih donosov. Kot pravi Miha Pučnik, upravljavec premoženja pri GBD BPH, bo zaradi zaostrenih gospodarskih razmer za lani manj slovenskih družb izplačalo dividende, številne tiste, ki pa jih bodo, bodo izplačale nižje, saj bi uprave nerazporejeni dobiček raje ohranjale za takšno ali drugačno spoprijemanje s krizo.
Kako določajo dividende?
Uprave imajo različna merila, na podlagi katerih se odločajo za višino dividende. Nekateri dividendo določajo na podlagi deleža osnovnega kapitala, drugi na podlagi dobička minulega leta, tretji povsem po občutku. Kot pravi analitik KD Banke Bojan Ivanc, je najprimernejše merilo za določanje višine dividend denarni tok iz poslovanja, znižan za investicije, če podjetje ni zadolženo. Analitik družbe Abanka Skladi Gorazd Belavič dodaja, da imajo dividende vsaj v tujini pomembno sporočilno vrednost. Z njimi vodstvo vlagateljem sporoča, kakšen potencial ima družba.
»V Sloveniji pa smo po zasegu delnic Mercatorja videli vpliv interesov bank na dividendno politiko. Če se zgodi bančni zaseg delnic družb, katerih lastniki so v resnih težavah (Helios , Iskra Avtoelektrika , Cinkarna Celje ...), lahko računamo na podoben razplet dogodkov kot pri Mercatorju,« pravi Belavič.
Delničarji imajo zadnjo besedo
Cerkveni finančni polom ni le posledica T-2, ampak brezglavega zadolževanja
Medij: Dnevnik Avtor: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika/oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20.03.2012 Stran: 17
Če je ljubljanski nadškof Anton Stres minuli teden izjavil, da je za propad več kot pol milijarde evrov težke finančne piramide, ki jo je z bančnimi posojili zgradila mariborska nadškofija, kriva predvsem postavitev lastnega optičnega omrežja operaterja T-2, kiji cerkvena holdinga nista bila dorasla, pa podrobnejši pregled njunega dolgoletnega poslovanja kaže, da je vse prej kot tako.
Obsežnih sredstev, ki sta jih Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding potrebovala za nakupe in prodajo številnih naložb po Sloveniji, jugovzhodni Evropi in tudi Argentini, namreč nista dobila pri svojem večinskem lastniku - posredno Nadškofiji Maribor - ampak sta si jih v času debelih krav večino izposodila pri državnih bankah. Čeprav sta v rokah držala velik kos slovenskega gospodarstva in bila hkrati dolgoročna delničarja Heliosa, Cinkarne Celje, Steklarne Rogaška, TKK Srpenice in vrste drugih družb, pa pri bankah začuda nista izposlovala dolgoročnih posojil, temveč le kratkoročna, ki sta jih nato vsako leto podaljševala.
Finančna piramida se je podrla kot hišica iz kart
Dokler so indeksi na borzah rasli in dividende od naložb redno pritekale, holdinga nista imela težav s plačevanjem večmilijonskih obresti, vsaj Zvon Ena Holding pa je del ustvarjenih dobičkov izplačeval tudi svojim delničarjem.
Ko je udarila finančna in gospodarska kriza in mnoga podjetja niso bila več sposobna izplačevati dobičkov, s katerimi bi lahko holdinga vračala obresti, kaj šele glavnice posojil, pa sta zašla v hude likvidnostne težave.
Čeprav je osrednji indeks Ljubljanske borze od leta 2007, ko sta kupila večje pakete delnic Heliosa, Cinkarne Celje in Tovarne olja Gea, do začetka leta 2009 izgubil kar 70 odstotkov vrednosti, pa sta holdinga svoje naložbe prevrednotila in razglasila insolventnost šele januarja 2011. Ko je sodišče letos po več kot letu dni zavlačevanja le presekalo njuno agonijo in ju poslalo v stečaj, so posledice jasne: okoli 65.000 delničarjev je ostalo brez premoženja, lastništva številnih (tudi finančno izčrpanih) velikih družb so se znašla na prepihu, mariborska nadškofija je zaradi lastnih dolgov in izvršb pred kolapsom in zasegom nepremičnin, tudi dvorca Betnava, deset slovenskih bank pa se bo moralo namesto s poplačilom več deset milijonov evrov dolga zadovoljiti z lastniškimi deleži na desetine podjetij.
Začeli s 175 milijoni evrov kapitala in nič dolga...
Prodaja Heliosa se tudi uradno začenja
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 17. 03. 2012 Stran: 20
Ljubljana - V začetku tedna so po naših informacijah pogodbo za skupno prodajo Heliosa podpisali še zadnji člani prodajnega konzorcija, ki skupaj obvladujejo kar okoli 75-odstotkov lastništva domžalskega premaznika. O sklenitvi konzorcijske pogodbe je Nova Ljubljanska banka, ki vodi prodajo, že obvestila upravo Heliosa pod vodstvom Uroša Slavinca, v naslednjih tednih pa bodo lastniki potencialnim strateškim investitorjem poslali tudi javno povabilo k sodelovanju v prodajnem postopku.
V prihodnjih tednih bo konzorcij največjih lastnikov Heliosa potencialne strateške investitorje tudi uradno pozval k sodelovanju pri prodaji Heliosa, skrbni pregledi pa naj bi se predvidoma začeli sredi letošnjega leta.
Po prejemu nezavezujočih ponudb bodo najresnejši investitorji začeli tudi skrbni pregled Heliosa, vendar pa bo to v veliki meri odvisno tudi od sodelovanja uprave. Ta namreč prodaji Heliosa že od vsega začetka ni naklonjena, vendar pa naj bi v zadnjih tednih tudi med menedžmentom prevladalo spoznanje, da je prodaja zaradi stečaja Zvona Ena Holdinga neizogibna. Po ocenah poznavalcev razmer bi se lahko skrbni pregledi poslovanja začeli sredi leta. Kot smo že poročali, naj bi se za prevzem Heliosa resno zanimali ameriška korporacija PPG, s katero ima Helios v Nemčiji tudi skupno podjetje, japonski Kansai Paint, indijski Asian Paints in dunajski holding Ring International.Po strmem padcu poslovanja v letu 2009 je lani Skupina Helios prihodke povečala za dobro desetino, na 337,5 milijona evrov, medtem ko se je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo zvišal na 21,5 milijona evrov. Zaradi slabitve naložb v višini štiri milijone evrov, rasti stroškov financiranja in izgub iz tečajnih razlik se je čisti dobiček Skupine Helios lani zmanjšal skoraj za polovico in znašal le 1,3 milijona evrov. Na lanskoletno poslovanje je imela velik negativen vpliv tudi visoka rast cen surovin, ki se je v zadnjih mesecih minulega leta sicer nekoliko umirila. Kljub temu je morala Skupina Helios od vsakih 100 evrov prihodkov lani v povprečju nameniti kar 57 evrov zgolj za stroške materiala.
Usodni Stres
Medij: Mladina Avtorji: Mekina Borut Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 09. 03. 2012 Stran: 18
Za zrušitev cerkvene finančne piramide, ki bo prizadela skoraj 10 tisoč delavcev, je odgovoren sedanji prvi mož slovenske RKC Anton Stres, kije v odločilnih letih kot vodja gospodarskega sveta mariborske nadškofije sprejel vse ključne odločitve.
Le še 311 evrov ima Gospodarstvo Rast na svojem računu v banki NKBM. Še 128 evrov je v hišni blagajni podjetja, na Slovenski 17 v Mariboru, ostalo premoženje pa je v finančnem smislu bolj ali manj nelikvidno. To so recimo različne barve, laki, razredčila s pretečenim rokom trajanja, gobice, večji in manjši vijaki pa tudi »zlati lističi«, namenjeni restavratorstvu, shranjeni v kleti podjetja. Vse to je skupaj vredno okoli 6000 evrov, piše v minuli teden objavljenem poročilu stečajne upraviteljice tega podjetja, kije bilo nekoč odskočna deska za finančne avanture mariborske nadškofije. Res je, da ima podjetje v lasti še nekaj vinogradov in starejšo hišo v Slovenski Bistrici, kar vse je cenilec ocenil na okrog 245.335 evrov. A v državni NLB se medtem sprašujejo: Kako naj si sedaj s temi razredčili in vinogradi v občini Krčevina povrnejo 91 milijonov evrov, ki so jih pred leti posodili cerkvi, zanje pa je jamčilo Gospodarstvo Rast?
Biblični potop
Za največjo gospodarsko polomijo po osamosvojitvi države je doslej veljal poskus menedžerskega prevzema družbe Merkur. Skupina menedžerjev okrog Bineta Kordeža je po stečaju svojega podjetja za seboj pustila kar 471 milijonov evrov globoko luknjo - toliko terjatev, predvsem do bank, je namreč na koncu priznalo sodišče. Ostali, podobni neslavni primeri so se gibali v razsežnostih tam okrog 150 milijonov evrov. Za 180 milijonov evrov terjatev je denimo za seboj pustil stečaj Poteze Naložb, ki je doslej veljal za drugo največjo gospodarsko polomijo, približno toliko pa je »vreden« tudi poskus privatizacije Pivovarne Laško. Po propadlem menedžerskega prevzemu skupine Laško je Infond holding Boška Šrota bankam ostal dolžen 167 milijonov evrov.
"Gnoj na božji njivi"
Medij: Družina Avtorji: Štefanič Bogomir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 11. 03. 2012 Stran: 3
Ali bi smel zaradi mariborske cerkveno-poslovne zgodbe izgubiti vero vero v Jezusa in v njegovo Cerkev?
Bilo je tik pred 1. januarjem 2007, ko je Slovenija prevzela evro. V pogovoru s Francetom Arharjem, »očetom« poslavljajočega se slovenskega tolarja, smo se dotaknili različnih vidikov tega monetarnega preskoka in slednjič pristali pri poslovni etiki - tudi cerkveni. Takratne bančnikove besede je bilo mogoče razumeti kot jasno opozorilo, da se v Cerkvi dogajajo stvari, ki se ne bodo dobro končale (vprašljive in ne dovolj pregledne investicije, pri katerih ni jasna finančna konstrukcija in še kaj drugega). Pa si je pri tem priklical v spomin drobno anekdoto: neki jezuitski pater mu je nekoč pojasnil, kako v Cerkvi razumejo denar: da je to hudičev gnoj na božji njivi. »Včasih se zdi, da je pri kom /v Cerkvi/ prvo pomembnejše kot drugo,« je zgodbo komentiral dr. Arhar.
Ali je tega »gnoja« zdaj dokončno zmanjkalo, se je verjetno marsikdo vprašal ob novici, da je okrožno sodišče v Mariboru ob koncu februarja sprožilo začetek stečajnega postopka za največji steber mariborskega cerkveno-gospodarskega projekta, za finančni holding Zvon ena, ki ima (ali je imel) v svojem portfe-Iju večje ali manjše deleže takih gospodarskih biserov, kot so domžalski Helios, razvpiti telekomunikaciji T-2 (ki se ta čas očitno postavlja na noge, a že v drugi lasti), Steklarna Rogaška, celjska Cinkarna, Abanka, Hoteli Bernardin, Petrol, Nova ljubljanska banka ... Po stečajih holdinga Zvon dva in Gospodarstva Rast, preko katerega so bile škofije mariborske metropolije vpete v velike finančno-investicijske posle, je tako pogorišče popolno, »kolateralna« gmotna škoda, ki jo bo utrpela kakšna cerkvena pravna oseba, pa še ne scela izmerjena.
Nemški Sortoben prodal Helios skrivnostnim investitorjem za dunajsko Unicredit
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2012
Ljubljana - Nemški Sortoben je vlagateljem, ki se skrivajo za fiduciarnim računom dunajske Unicredit Bank Austria, prodal nekaj več kot tri odstotke delnic Heliosa, in tako svoje lastništvo znižal na vsega pol odstotka. Ker se je posel odvil mimo borze, podrobnosti niso znane, vrednost paketa delnic pa se ocenjuje na več kot štiri milijone evrov.
Kot smo razkrili v Dnevniku, je v ozadju Sortobena dejansko avstrijski holding Ring International, ki je v Sloveniji pred štirimi leti prevzel proizvajalca kovinarskih izdelkov Niko Železniki, med drugim pa ima v lasti tudi nekatere manjše proizvajalce barv in lakov.
Zahvaljujoč dividendam delničarji Mercatorja, Krke in Cinkarne še najbolje prebrodili krizo
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2012
Ljubljana - Od tisoč evrov, investiranih na vrhuncu borzne evforije, je delničarjem Intereurope, Luke Koper, Nove KBM, Aerodroma Ljubljana, Pivovarne Laško in Save ostalo manj kot sto evrov, delničarjem številnih holdingov le nekaj centov, medtem ko so zadnja štiri leta še najbolje prebrodili delničarji Cinkarne Celje, Krke in Mercatorja.
Zanimivo je, da gre za družbe, ki imajo že vrsto let stabilno upravo, njihovega poslovanja v času krize niso zaznamovali odpisi zgrešenih naložb, poleg tega so svojim delničarjem v zadnjih letih izplačale tudi za slovenski trg nadpovprečno visoke dividende.
Krka in Mercator sta poleg tega tudi edini pomembnejši družbi na Ljubljanski borzi, ki sta celotno obdobje finančno-gospodarske krize delničarjem vsako leto izplačali več dividend kot leto poprej, delež tujih investitorjev v njunem lastništvu pa je opazneje višji kot pri večini preostalih borznih družb. Izmed 17 analiziranih večjih borznih podjetij leta 2008 dividend ni izplačala edino Sava Re, medtem ko so skozi obdobje finančne krize dividende vsako leto izplačevali le v Krki, Mercatorju, Petrolu, Telekomu Slovenije, Aerodromu Ljubljana in Žitu.
Slabše le v Atenah
Od najvišjih vrednosti iz sredine leta 2007 so se tečaji na Ljubljanski borzi v povprečju znižali že za skoraj 80 odstotkov, kar je le nekoliko manj, kot znašajo izgube vlagateljev na atenski borzi. Da bi se tečaji na slovenskem trgu kapitala znova povzpeli na rekordne ravni, bi se morale delnice na Ljubljanski borzi v povprečju podražiti za kar 400 odstotkov, delničarjem Intereurope in Save pa bi pomagala šele rast, ki bi presegala 5000 odstotkov. Bistveno manj, okoli 140 odstotkov, bi za izenačitev z najvišjo doseženo borzno vrednostjo potrebovali delnici Cinkarne Celje in Krke, okoli 230 oziroma 280 odstotkov pa delnici Mercatorja in Iskre Avtoelektrike.
"Banke bi morali tožiti"
Medij: Večer Avtorji: Čokl Venessa Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 02. 2012 Stran: 10
Stečajni zakon je omogočil lastniški manever v T-2, pravi Simon Zdolšek iz insolventnega Zvona Ena, v tem je slej ko prej celo odločilni kos razlogov, da je nasedli mariborski finančni holding v stečaju
"Tožbo smo vložili, ni še zaključena, a prisilna poravnava gre naprej." To pravi predsednik uprave insolventnega mariborskega finančnega holdinga Zvon Ena Simon Zdolšek po ponedeljskem obratu Zvonove prisilne poravnave v stečaj. Misli pa na prisilno poravnavo telekomunikacijske družbe T-2. Potrditev te prisilke velja za zadnje usodno dejanje, ki je Zvon Ena pognalo v nepovratni stečaj, s čimer je bilo ugodeno v prvi vrsti največji Zvonovi banki upnici NLB, ki je ves čas nasprotovala prisilni poravnavi finančnega holdinga v večinski lasti prav tako plačilno nesposobnega in medtem v stečaj poslanega Gospodarstva Rast, gospodarske družbe mariborske nadškofije.
Večinski lastnik T-2 je bil Zvon Ena do sporne razlastitve, ki je T-2 posadila v naročje Gratela, najmanj 170 milijonov evrov je po Zdolškovih besedah Zvon Ena vložil v ta projekt, "zdaj pa naj bi vse to bilo nič". Stečajni zakon (potem pa še zakon o gospodarskih družbah) da je odprl pot sporni Gratelovi tedvajevski razlastitvi Zvona Ena, in to z izničenjem lastniškega kapitala pod nalepko preteklih izgub.
Prek upniškega odbora se je vse zgodilo, brez kakršnegakoli sklepa sodišča, med lanskimi velikonočnimi in prvomajskimi prazniki, ko ni bilo možnosti, da Zvon Ena, ki je bil takrat že v prisilni poravnavi, za dokapitalizacijo T-2, za katero je imel predpravico, dobi nujno soglasje sodišča.
V društvu Mali delničarji Slovenije imajo za te postopke še sočnejši slovar. Ne razumejo, zakaj se sodišče ne ukvarja z Zvonovo pritožbo zaradi sporne razlastitve, in sprašujejo, ali je bilo s tem okrog 170 milijonov poklonjenih novim lastnikom T-2 in "njihovim botrom iz ozadja".
Od preteklih Zvonovih vlaganj v tedvajevsko omrežje ima zdaj korist nekdo drug, opozarjajo, posredno pa so oškodovani tudi delničarji obeh Zvonov. V Zvonu Ena štejejo T-2 še naprej za svojo drugo največjo naložbo v delnicah in deležih. Sledita Steklarna Rogaška in Cinkarna Celje, na prvem mestu je pa domžalski Helios. Od tam so se zaposleni po objavi, da je mariborski finančni holding v stečaju, kot že prej Gospodarstvo Rast in Zvon Dva, včeraj oglasili s pozivom NLB, Banki Slovenije, AUKN, ki upravlja kapitalske naložbe države, in vladi, naj njihova gospodarska družba, ki zdaj postaja lahka tarča bank Zvonovih upnic, ne gre v prodajo.
Cerkvena finančna piramida dokončno v razvalinah
Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 02. 2012 Stran: 19
Ljubljana - Družba Zvon Ena Holding, osrednji del piramide, ki so jo s pomočjo bančnih posojil v zadnjih letih zgradilivNadškofijiMaribor, je od včeraj v stečaju. Skupaj z njo je umrlo tudi upanje skoraj 30.000 malih delničarjev holdinga, med njimi tudi številnih tistih, ki so Cerkvi v privatizaciji zaupali certifikate. Odločitev mariborske okrožne sodnice Nevenke Debi, ki jo je bilo pričakovati že lansko pomlad, a jo je vodstvo Zvona z različnimi manevri nenehoma prelagalo, bo krepko udarila po slovenskih bankah, ki so sicer posojila večinoma že slabile, pa tudi podrejenih družbah, ki so Zvonu praviloma brez zavarovanj posojale na milijone evrov. Naenkrat bodo na prepihu tudi lastništva nekaterih večjih slovenskih družb, ki so jih nameravale banke prodajati počasi. Ne nazadnje bo stečaj Zvona občutila tudi sama Nadškofija Maribor, ki ji banke zaradi njenih lastnih dolgov že rubijo premoženje, med drugim dvorec Be tnava, grozi pa ji celo stečaj oziroma ukinitev.
Smrtno rano cerkvenemu finančnemu imperiju je sicer NLB zadala že lanskega novembra, ko je po dolgem prepričevanju sodišča spravila v stečaj podjetje Gospodarstvo rast, vezni člen med nadškofijo in Zvonom. Od takrat si je državna banka prizadevala čim prej končati tudi agonijo holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, kar ji je pri slednjem uspelo sredi januarja, zgodbo pa je dokončno »sklenila« včeraj. Kot smo poročali, je pred slabim mesecem dni tudi prisilna (sedaj stečajna) upraviteljica Mojca Breznik izgubila upanje v čudežno rešitev večjega od obeh Zvonov. Zanimivo je sodni izvedenec Franc Kolenc, ki gaje želelo tudi vodstvo manjšega Zvona, do zadnjega vztrajal, da se je Zvon Ena Holding sposoben prestrukturirati. V nasprotno ga ni prepričala nobena slaba novica, niti zasegi naložb s strani nekaterih bank (NKBM in Banka Koper), v svojem mnenju pa je ovrgel prav vse argumente NLB. Banka je šele z mnenjem kar treh izvedencev na zadnjem naroku prepričala sodnico, da nima smisla odlašati s stečajem.
Na eni strani na stotine milijonov evrov dolgov...
