Abanka

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 10. 2012

Ljubljana - Delničarji Abanke Vipe z Zavarovalnico Triglav, Gorenjsko banko in Savo na čelu bodo 19. novembra znova odločali o dokapitalizaciji banke. Tokrat bo uprava pod vodstvom Jožeta Leniča iskala soglasje delničarjev za do 90-milijonsko dokapitalizacijo, ceno dokapitalizacijske delnice pa so znižali s sedem na 4,2 evra.

Pogojevanj pri vplačilu dokapitalizacijskih delnic, ki sta jih v prvem poskusu dokapitalizacije uporabljali zlasti Zavarovalnica Triglav in Gorenjska banka, uprava Abanke pod vodstvom Jožeta Leniča tokrat ne bo dovolila. (Foto: Tomaž Zajelšnik)

Uprava Abanke pa je določila tudi minimalni prag uspešnosti, ki bo znašal 50 milijonov evrov. V drugem poskusu dokapitalizacije bodo imeli zlasti večji lastniki sicer veliko manj možnosti za taktiziranje. V prvem krogu dokapitalizacije bodo tudi tokrat lahko sodelovali le obstoječi delničarji, vendar pa se je uprava banke odločila, da v drugem krogu izključi prednostno pravico dosedanjih lastnikov za nakup delnic. Če bi torej tudi tokrat večji lastniki taktizirali in se za sodelovanje odločali šele v drugem krogu, bi s tem prevzeli tudi tveganje, da bo njihov lastniški delež zvodenel na le nekaj odstotkov. V primeru, da bi celotno izdajo novih delnic kupil zunanji investitor, bi namreč ta postal kar 74,8-odstotni lastnik banke. S tem bi dobil tudi možnost samostojnega odločanja o vseh statutarnih spremembah, medtem ko bi imel Triglav v lasti le še dobrih šest odstotkov delnic.

Medij: Delo Avtorji: G.R. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 12. 10. 2012 Stran: 1

Marko Kranjec za Delo Guverner od bank zahteval sklic skupščin

Ljubljana - Banka Slovenije (BS) od nekaterih bank, ki so letos imenovale nove nadzornike, zahteva, da skličejo skupščine in zamenjajo člane NS, ki niso ustrezni, je za jutrišnjo Delovo Sobotno prilogo povedal guverner Marko Kranjec.

Vlada Janeza Janše je letos imenovala nove predstavnike države v nadzornih svetih NLB, NKBM, Abanke in banke SID. »Pri zadnjih imenovanjih smo člane nadzornih svetov bank povabili na pogovor. Naša posebna komisija si o njih ustvari mnenje. In v primerih, kjer smo ugotovili, da je nevarnost, da ti člani ne bodo ustrezno nadzirali, smo poslali pisma bankam, naj skličejo skupščine in odpokličejo te člane nadzornih svetov. Mi jih žal ne moremo odpoklicati. Zadeva je še v postopku, pisma bankam pa so bila poslana. Pričakujemo, da bodo skupščine sklicane in bodo ukrepale,« je povedal Kranjec.

Medij: Delo Avtorji: Brane Piano Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 10. 2012

Na skupščini soglasno potrdili izenačitev prednostnih delnic z navadnimi delnicami Banke Celje.

Celje - Z odpravo prednostnih delnic, ki so lastnikom Banke Celje (BC) zagotavljale prednostno pravico pri izplačilu dividend do določene vrednosti v primerih, kadar ni možno izplačilo celotnih dividend, so se iz lastništva izhajajoče pravice delničarjev izenačile.

Odpravi prednostnih delnic, ki jih je doslej bilo za petino vseh delnic Banke Celje, ni na skupščini nasprotoval noben delničar, niti največja NLB, ki obvladuje nekaj več kot 41 odstotkov delnic, ne SOD in NFD 1 s skoraj 10 odstotki ter Abanka Vipa, Unior in Zavarovalnica Triglav s po okoli 4 odstotki vseh delnic.

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič in Božena Križnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 10. 2012

Neuradno je mogoče izvedeti, da je MF naklonjeno umiku države iz gospodarstva. Vsi v koaliciji s tem niso zadovoljni.

Holdingu grozi referendum

Po petkovem sprejetju zakona o Slovenskem državnem holdingu bi lahko že ta teden o vetu nanj odločal državni svet. Sindikat delavcev dejavnosti energetike pa naj bi danes razpravljal o zbiranju podpisov za začetek referendumske pobude o tem zakonu. Finančni minister Janez Šušteršič je za nacionalno televizijo povedal, da ga referendum ne skrbi, priznava pa, da lahko to uveljavitev zakona zamakne za dva do tri mesece.

Ljubljana – Z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga je pričakovati tudi bolj pospešeno prodajo državnih deležev podjetij, ki je v zadnjih kriznih letih zastala. Nekateri prodajni postopki že tečejo, napovedujejo pa se tudi nekatere prodaje najboljših domačih podjetij.

Na ministrstvu za finance pojasnil, kaj bi lahko država prodala, pred sprejetjem strategije upravljanja ne dajejo. Neuradno pa je mogoče izvedeti, da vladni krogi že načrtujejo prodajo Telekoma Slovenije. To naj bi po mnenju poznavalcev odsevala tudi rast cene delnice Telekoma, ki je v zadnjem mesecu pridobila slabo tretjino vrednosti in petkovo trgovanje zaključila pri 76,51 evra. Državni lastniki imajo v Telekomu, ki ga je država enkrat že prodajala, skupaj dobrih 74 odstotkov delnic. Celoten sveženj je bil po petkovi borzni ceni vreden 372 milijonov evrov, a je k temu treba prišteti še prevzemno premijo. Po nekaterih informacijah je velika verjetnost, da bi država ohranila četrtinski lastniški delež. Kot možen kupec se za zdaj omenja Deutsche Telekom.

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Ferluga Irena Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 29. 09. 2012 Stran: 6

"To je bil najtežji dan mojega življenja," je nedavno ob neki priložnosti dejal dr. France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije, ko se je spomnil dneva objave likvidacije Komercialne banke Triglav sredi poletja davnega leta 1996. Na srečo komaj vzpostavljenega slovenskega bančnega sistema, ki je nadzor nad bankami pravno še izgrajeval, je šlo za manjšo banko v zasebni lasti, z manjšim deležem depozitov državljanov, bolj usmerjeno k poslovanju z določenimi podjetji, a s strategijo agresivne rasti.

In vendar so se v naslednjih dneh vile dolge vrste čakajočih na svoj denar pred okenci poslovalnic Banke Celje, ki ga je izplačevala. Panika je bila torej omejene dimenzije, banka pa je šla konec leta 1996 v stečaj, ki se s tožbami upnikov končuje šele zdaj.

Banke so solventne

Nihče si niti ne želi predstavljati, kakšne domine bi padale, če bi se v Banki Slovenije danes odločili katero od bank poslati v stečaj, saj nekatere (predvsem največje tri, NLB, NKBM in Abanka Vipa) poslujejo z izgubo. A razloga za ostre ukrepe, ki jih slovenska zakonodaja zdaj natančno opredeljuje, po besedah guvernerja Banke Slovenije dr. Marka Kranjca ni, saj da so trenutno vse banke solventne (sposobne poravnavati svoje obveznosti), čeprav se njihova kapitalska ustreznost zmanjšuje in trendi torej niso dobri.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 09. 2012 Stran: 8

Državni sekretar Dejan Krušec je od uprave banke zahteval podatke o komitentih, kar je nezakonito

Ljubljana - Bančna tajnost, načela korporativnega upravljanja in ne nazadnje zakon o gospodarskih družbah za ministrstvo za finance pod vodstvom Janeza Šušteršiča in njegove uslužbence očitno ne veljajo več. Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec je namreč po naših zanesljivih informacijah od uprave Abanke pod vodstvom Jožeta Leniča pred dnevi zahteval celo podatke o posojilih in depozitih njenih komitentov, kar bi lahko predstavljalo resno kršitev zakona o bančništvu. Ta namreč upravi ali nadzornemu svetu banke strogo prepoveduje razkrivanje kakršnih koli podatkov o njenih komitentih, še zlasti pa podatkov o posameznikovih posojilih in depozitih.

Da so od Abanke zahtevali podatke o kreditni izpostavljenosti in obsegu varčevalnih vlog po posameznih komitentih, priznavajo tudi na ministrstvu. To opravičujejo s tem, da je njihova primarna naloga skrb za stabilnost finančnega sistema. Na kakšni pravni podlagi so od banke sploh lahko zahtevali te podatke, na ministrstvu niso jasno pojasnili. Povedali so nam le, da so vlade držav članic evra junija in oktobra lani dale zaveze glede pomoči sistemsko pomembnim bankam. »Zaveze med drugim opredeljujejo, da če dokapitalizacija bank s strani lastnikov ne bi bila izpeljana, bi morala v sistemsko pomembne banke vstopiti neposredno Republika Slovenija,« pravijo na ministrstvu. Hkrati s podatki o bančnih komitentih je po naših informacijah Krušec zahteval tudi, da Abanka za skrbni pregled poslovanja brez konkurenčnega postopka izbere družbo European Resolution Capital (ERC), ki je že naredila skrbni pregled NLB in ki ga opravlja tudi v Novi KBM, kar so včeraj na ministrstvu zanikali. Komentar Banke Slovenije glede zahteve ministrstva po razkritju občudjivih podatkov bomo poskušali pridobiti danes. Čeprav na ministrstvu trdijo, da so s svojimi ukrepi želeli preprečiti potencialne negativne učinke na proračun, pa s svojimi dejanji dejansko onemogočajo, da bi dokapitalizacijo Abanke izpeljali sedanji lastniki. Že na tajnem sestanku na ministrstvu, ki so se ga po neuspešni dokapitalizaciji udeležili predsedniki uprav Zavarovalnice Triglav, Abanke, Gorenjske banke in Save, so razkrili svoje karte. Krušec je namreč lastnikom napovedal, da bo država prevzela popoln lastniški nadzor nad Abanko, četudi bi njeni lastniki v banko vplačali 50 milijonov evrov dodatnega kapitala.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 09. 2012 Stran: 8

Ljubljana - Ceno neodločnosti največjih lastnikov Abanke Vipe bodo, tako kaže, plačali komitenti tretje največje slovenske banke. Rok za vplačilo dokapitalizacijskih delnic Abanke po ceni sedem evrov za delnico se izteče danes ob 15. uri, še včeraj zvečer pa po naših informacijah novih delnic brezpogojno ni vplačal noben od večjih lastnikov. Ker banki tako očitno ne bo uspelo zbrati potrebnih 50 milijonov evrov svežega kapitala, bo uprava pod vodstvom Jožeta Leniča zdaj prisiljena še dodatno priviti kreditno pipico in zaostriti že tako stroge pogoje kreditiranja.

Neuresničljivi pogoji

Abanki bi dodatni kapital lahko zagotovili praktično le Zavarovalnica Triglav in Gorenjska banka, medtem ko preostali večji lastniki zaradi lastnih finančnih težav pri dokapitalizaciji niso bili sposobni sodelovati. Gorenjska banka je po neuradnih informacijah sicer vplačala za okoli sedem milijonov evrov delnic, vendar pod pogojem, da bi bile vplačane vse delnice. Podobno so včeraj tudi nadzorniki Triglava dali upravi soglasje za vplačilo do največ 11 milijonov evrov dokapitalizacijskih delnic, vendar bi morala državna podjetja v manj kot 24 urah dobiti vrnjene glasovalne pravice (te jim je zaradi kršitve zakona o prevzemih že pred časom vzela Agencija za trg vrednostnih papirjev), vplačane pa bi morale biti vse nove delnice Abanke. Gre za pogoje, ki v tako kratkem času niso uresničljivi, česar se očitno zavedajo tudi nadzorniki Triglava. Ti so tako na včerajšnji seji sprejeli tudi dodaten sklep, ki bo upravi Triglava pod vodstvom Matjaža Rakovca omogočil, da v novo izdane podrejene dolžniške instrumente Abanke začasno vloži do 25 milijonov evrov. Ta sredstva bi morala Abanka vrniti Triglavu ob uspešno izvedeni naslednji dokapitalizaciji.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 12. 09. 2012 Stran: 4

Zavarovalnica Triglav bi od banke odkupila do 25 milijonov evrov podrejenih papirjev

Abanka v dokapitalizaciji, ki se konča danes opolnoči, najverjetneje ne bo zbrala potrebnih 50 milijonov evrov. A rezervni scenarij obstaja: največja lastnica, Zavarovalnica Triglav, Abanki zagotovi kapitalsko trdnost z odkupom do 25 milijonov evrov novih podrejenih dolžniških instrumentov. Obstaja več pogojev. 

Da bo prvi človek Abanke Jože Lenič po lanski rekordni izgubi banke (119 milijonov evrov) in zdajšnji lastniški sestavi težko zbral potreben kapital, je potrdil že prvi krog dokapitalizacije. Predkupno pravico je izkoristilale peščica malih delničarjev banke; vplačanih je bilo le za 694 tisoč evrov novih delnic. Z uspešno dokapitalizacijo bi se število delnic Abanke sicer podvojilo.

Medij: Finance Avtorji: Monika Weiss, Janez Tomažič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 10. 09. 2012

Hrvaškemu Agrokorju naj bi dve banki financerki, Unicredit in Raiffeisen, odtegnili pomoč pri njegovi nameri za prevzem največjega slovenskega trgovca. V Agrokorju uradno ne komentirajo informacije, da v nov poskus nakupa največjega slovenskega trgovca ne bodo šli.

Po lanskem propadlem poskusu prodaje gre konzorcij prodajalcev Mercatorja v deveti poskus prodaje, je zaokrožilo že junija. Prodajalci, to so Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, Hypo Alpe-Adria Bank, sklad NFD 1, NFD Holding, NKBM, NLB, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska, imajo skupaj 52,1 odstotka Mercatorja.

Agrokor: Nikoli ne reci nikoli

Da hrvaški Agrokor, ki je lani ponujal največ, tokrat gotovo ne bo več v igri, je zaokrožilo minuli konec tedna. Dokončno naj bi se umaknile banke financerke. Spomnimo, lani je Agrokor v nezavezujoči ponudbi za delnico ponujal 221 evrov, zdaj je na borzi delnica vredna 112,55 evra. Preostali ponudniki so lani ponudili 150 evrov za delnico (skladi CVC Capital Partners in Mideruopa Partners) oziroma Warburg Pincus med 120 in 150 evri za delnico. Po propadu prodaje so iz Hrvaške prihajale informacije, da Agrokor pripravlja ponudbo za prevzem, ki naj bi jo objavil letošnjo jesen.