Odgovornost poslovodstva in nadzornikov

Natisni

Medij: Glas gospodarstva
Avtorji: Globočnik Nina,Djinović Marko
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 01. 06. 2009

Stran: 15

V zadnjem času se, tudi zaradi trenutnih razmer v gospodarstvu, povečuje število družb, ki so zaradi ravnanja članov organov vodenja in nadzora oškodovane ali pa se celo znajdejo v položaju insolventnosti. Na drugi strani so pogosto oškodovani tudi upniki in lastniki. Nina Globočnik in Marko Djinovic, Pravna služba GZS Ob tem v javnosti znova stopajo v ospredje nekatera, sicer vedno aktualna vprašanja, kot so: ■ ali je veljavna pravna ureditev obveznosti in odgovornosti članov organov vodenja in nadzora zadovoljiva oziroma ustrezna, ■ kako učinkoviti so pravosodni organi pri ugotavljanju odgovornosti za kršitve obveznosti članov organov vodenja in nadzora ter ■ kakšno vlogo igrajo pri tem organi družb in lastniki. V zvezi z obravnavano problematiko je izredno pomembna in pogosto tudi prezrta povezava korporacijskopravnih vidikov z delovnopravnimi vidiki obveznosti in odgovornosti članov organov vodenja in nadzora v družbi. Prav tako je posebnega pomena tudi korekcija s kaznovalnim pravom, saj utegne ravnanje članov organov vodenja in nadzora, kije v nasprotju z njihovimi (temeljnimi) obveznostmi, izpolnjevati tudi znake določenega prekrška oziroma kaznivega dejanja. Pravne podlage Obveznosti in odgovornosti članov organov vodenja in nadzora izhodiščno ureja korporacijska zakonodaja v širšem smislu (predvsem zakon o gospodarskih družbah - ZGD-1 in zakon o finančnem poslovanju, postopkili zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPP1PP), delno pa tudi delovnopravna zakonodaja (predvsem zakon o delovnih razmerjih - ZDR), kazenska zakonodaja (predvsem kazenski zakonik - KZ-1) in razni administrativni predpisi, predvsem zjavnofinančnega področja. O standardih skrbnosti ravnanja Položaj članov organov vodenja in nadzora, to je uprave, nadzornega sveta in upravnega odbora, je določen z njihovimi obveznostmi in pristojnostmi na eni strani ter odgovornostjo za izvrševanje njihovih obveznosti na drugi strani. Potem ko so člani organov vodenja in nadzora, skladno z zakonom in akti družbe, imenovani in prevzamejo svojo funkcijo, se med njimi in družbo vzpostavi tako imenovano korporacijsko-pravno razmerje. Vzpostavitev omenjenega razmerja ima pomembne pravne posledice v smislu nastanka specifičnih pravic, obveznosti in odgovornosti članov organov vodenja in nadzora do družbe, posredno pa tudi do tretjih oseb (zlasti delničarjev oziroma družbenikov oziroma upnikov), s katerimi niso v poslovni zvezi. Pri presoji dolžne skrbnosti ravnanja članov organov vodenja in nadzora je treba izhajati iz predpostavke njihove visoke usposobljenosti za opravljanje poslov, ki spadajo v njihovo poklicno sfero oziroma izhajajo iz njihove lastnosti profesionalnih oseb. V skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava (OZ-UPB1) morajo udeleženci obligacijskih razmerij pri izpolnjevanju obveznosti, ki sodijo v njihovo poklicno (profesionalno) dejavnost, ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih. Gre za najvišji standard skrbnosti ravnanja, to je skrbnost dobrega strokovnjaka. Kljub ustaljeni in nedvoumni opredelitvi standarda dobrega strokovnjaka po OZ-UPB1, pa je ZGD-1 pri določitvi standarda skrbnosti ravnanja članov organov vodenja in nadzora napravil nerazumljiv odstop. Član organa vodenja ali nadzora mora namreč, skladno z določili ZGD-1, pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. Različno poimenovanje standarda skrbnosti ravnanja po OZ-UPB1 na eni strani in ZGD- 1 na drugi strani ustvarja navidezno dihotomijo oziroma utegne navajati k sklepanju, da gre pri članih organov vodenja in nadzora nemara za nižji standard skrbnosti, (zgolj) za skrbnost dobrega gospodarstvenika. Kljub navedenemu terminološkemu razhajanju pa natančnejša analiza nedvomno pokaže, da gre tudi v tem primeru po vsebini za najvišji standard skrbnosti ravnanja - skrbnost dobrega strokovnjaka. Skrbnost ravnanja članov organov vodenja in nadzora je namreč treba razlagati v duhu temeljnih načel obligacijskega prava. Iz navedenega bi lahko sklepali, da morajo člani organov vodenja in nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati po pravilih stroke, konkretno po pravilih poslovodno menedžerske oziroma poslovno-finančne široke. Od vprašanja, ali so bila pravila stroke v konkretnem primeru upoštevana, je v končni fazi odvisna tudi njihova morebitna odškodninska odgovornost. Profesionalna odškodninska odgovornost po ZGD-1 Skladno z določili ZGD- 1 so člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. Za odškodninsko odgovornost članov organov vodenja in nadzora morajo biti izpolnjene naslednje predpostavke: I . Protipravno ravnanje Protipravno je vsako ravnanje (storitev ali opustitev), ki pomeni kršitev zakonitih, statutarnih, pogodbenih oziroma drugih obveznosti, ki vežejo člane organov vodenja in nadzora. Protipravno ravnanje mora v sporu dokazati družba (oškodovanec). 2. Nastanek škode Tudi nastanek škode mora v sporu dokazati družba (oškodovanec), kar pa utegne biti v praksi zelo težavno, saj, zlasti v velikih družbah, nenehno prihaja do številnih prilivov in odlivov, pri čemer je težko ločiti njihovo (ne)upravičenost. Prav tako ni mogoče vsakršnega znižanja vrednosti premoženja družbe oziroma vsakršne preprečitve povečanja premoženja družbe ZGD-1. Ravnanje v skladu z zahtevanim standardom profesionalne skrbnosti namreč izključuje vsakršno krivdo, to je naklep in malomarnost. Za povzročeno škodo so člani organov vodenja in nadzora odškodninsko odgovorni družbi, v kateri opravljajo svojo funkcijo. To ima za posledico, da je s pravno-formalnega vidika za uveljavljanje odškodninskega zahtevka (vložitev tožbe) upravičena družba sama, kar praviloma stori prek svojega zakonitega zastopnika (uprave) oziroma nadzornega sveta (zoper člane uprave). V zvezi z vprašanjem, kdo konkretno vlaga odškodninski zahtevek zoper člane organov vodenja in nadzora, se v praksi pojavljajo številne težave, ki izhajajo iz konflikta interesov in podvajanja oziroma prekrivanja vlog udeleženih oseb. V številnih primerih namreč odškodninsko odgovorni člani organov vodenja in nadzora še vedno zasedajo funkcijo v teh organih, pri čemer kajpak nimajo interesa ustrezno ukrepati. V takih primerih imajo lastniki možnost prek skupščine imenovati posebnega zastopnika, ki zastopa družbo v postopku pred sodiščem, ki odloča o utemeljenosti odškodninskega zahtevka, in postopku v zvezi z izvršitvijo sodne odločbe, s katero je bilo odločeno o utemeljenosti takega zahtevka. Možnost vložitve tožbe za račun družbe imajo tudi lastniki (delničarji), če o tem z večino oddanih glasov odločijo na skupščini. Če predlog za vložitev tožbe na skupščini ni sprejet, ali če skupščina ne imenuje posebnega zastopnika, ali če poslovodstvo ali posebni zastopnik ne ravnata v skladu s sklepom skupščine, lahko tožbo v svojem imenu in za račun družbe vložijo delničarji, katerih skupni deleži znašajo najmanj desetino osnovnega kapitala ali katerih nominalni znesek ali pripadajoči znesek osnovnega kapitala znašaj najmanj 400 tisoč evrov {manjšinska pravica delničarjev). Odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja ali nadzora, lahko (vzporedno) uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati. Na tem mestu je treba poudariti še dodatni razbremenilni razlog, ki ga predvideva ZGD-1. Skladno z navedeno določbo članu organa vodenja ali nadzora ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. To pa ne velja v primerih, ko je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje. Profesionalna odškodninska odgovornost po ZFPPIPP Temeljne obveznosti in pristojnosti organov vodenja na področju finančnega poslovanja so zlasti: ■ organ vodenja mora zagotoviti, da družba posluje v skladu z veljavno zakonodajo, zakonom in pravili poslovno-finančne stroke, ■ zagotavljanje optimalne kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti podjetja, ■ maksimiranje dolgoročne donosnosti lastniškega kapitala, ■ upravljanje tveganj (kreditno, tržno, operativno in likvidnostno tveganje in podobno), ■ prispevanje k poslovni neodvisnosti podjetja. Temeljne obveznosti in pristojnosti organov nadzora na področju finančnega poslovanja so zlasti: ■ nadzorovati vodenje poslov družbe (preverjati, ali organ vodenja opravlja posle v dobro družbe in z zahtevano skrbnostjo), ■ nadzorovati, ali je družba kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna, ■ preverjati, ali organ vodenja ravna v skladu z zakonskimi obveznostmi s področja finančnega poslovanja. Z vidika položaja organov vodenja in nadzora je odločilnega pomena trenutek nastanka insolventnosti družbe, saj se takrat, zaradi poudarjenega varstva interesov upnikov, zanje aktivirajo nekatere dodatne obveznosti na področju finančnega poslovanja. Gre za dva temeljna sklopa obveznosti, in sicer: 1. Obveznost enakega obravnavanja upnikov Obveznost enakega obravnavanja upnikov pomeni na eni strani to, da je prepovedano opravljati plačila oziroma prevzemati nove obveznosti, razen tistih, ki so nujno potrebne za redno poslovanje družbe, na drugi strani pa to, da so prepovedana vsa dejanja, zaradi katerih bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, obravnavani neenako. 2. Obveznost analize vzrokov insolventnosti in uveljavitve ustreznih ukrepov Navedena obveznost izhaja iz spoznanja, da je v primeru nastanka insolventnosti potrebno hitro ukrepanje in da vsakršno odlašanje z ukrepi poslabšuje možnosti za uspešno izvedbo finančnega prestrukturiranja insolventne družbe. Na tem mestu naj opozorimo na opombo, da skladno z določili ZFPPIPP velja neizpodbitna pravna domneva, da je družba postala insolventna takrat, ko bi tak položaj družbe lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi člani poslovodstva ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovno-finančne stroke in stroke upravljanja podjetij. Kar zadeva vprašanje profesionalne odškodninske odgovornosti članov organov vodenja in nadzora za kršitve obveznosti na področju finančnega poslovanja, velja posebej izpostaviti razliko med: 1. odškodninsko odgovornostjo v razmerju do družbe (poslovna odškodninska odgovornost) in 2. odškodninsko odgovornostjo v razmerju do upnikov (neposlovna odškodninska odgovornost). K Člani organov vodenja in nadzora morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati po pravilih stroke, konkretno po pravilih poslovodno-menedžerske oziroma poslovno-finančne stroke. Od vprašanja, ali so bila pravila stroke v konkretnem primeru upoštevana, je v končni fazi odvisna tudi njihova morebitna odškodninska odgovornost. V zvezi z odškodninsko odgovornostjo članov organov vodenja in nadzora v razmerju do družbe velja, da so člani organov vodenja in nadzora solidarno odgovorni družbi za škodo, ki nastane zaradi kršitve njihovih obveznosti na področju finančnega poslovanja. Glede predpostavk odškodninske odgovornosti veljajo ugotovitve iz prejšnje točke, pri čemer se lahko člani organa vodenja in nadzora razbremenijo odškodninske odgovornosti, če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnali s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, to je s profesionalno skrbnostjo poslovno-finančne stroke in stroke upravljanja podjetij. Prav tako se lahko člani organa vodenja in nadzora razbremenilo odškodninske odgovornosti, če dokažejo, da vzrok za kršitev obveznosti izhaja iz ravnanja nekoga tretjega, ki je zunaj njegove poslovne sfere (na primer zakonit sklep skupščine družbe). Odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora v razmerju do upnikov je posledica kršitve prepovedi oziroma zapovedi, ki jih družbi oziroma njenim organom nalaga ZFPPIPP v primeru nastanka insolventnosti družbe. Predpostavke odškodninske odgovornosti članov organa nadzora v razmerju do upnikov, ki morajo biti izpolnjene, so naslednje: ■ nad družbo mora biti začet stečajni postopek; ■ protipravno ravnanje, ki se kaže v kršitvi obveznosti, ki jih članom organa nadzora nalaga ZFPPIPP; ■ nastanek škode, za katero se domneva, da je enaka razliki med zneskom celotne upnikove terjatve in zneskom, do katerega je bila terjatev poplačana v stečajnem postopku, to je razliki, ki v stečajnem postopku ni bila poplačana; ■ vzročna zveza med protipravnim ravnanjem, ki se domneva. Na tem mestu naj bo posebej izpostavljeno, da je odškodninska odgovornost posameznega člana poslovodstva ali nadzornega sveta v razmerju do upnikov omejena do višine dvakratnega skupnega zneska vseh njegovih prejemkov za opravljanje funkcije člana poslovodstva ali nadzornega sveta v letu, v katerem je bilo izvedeno dejanje ali opustitev, s katerim je član kršil svoje obveznosti po ZFPPIPP. Vendar pa ta pri članih poslovodstva ne sme biti manjša kot: ■ pri veliki družbi 150 tisoč evrov, ■ pri srednji družbi 50 tisoč evrov in ■ pri mali družbi ali drugi pravni osebi 20 tisoč evrov. Odškodninska odgovornost se ne omeji, če je bilo dejanje izvedeno ali opuščeno namenoma ali iz hude malomarnosti, prav tako pa je ni moč dogovorno omejiti oziroma izključiti v nasprotju z določbami ZFPPIPP. Obravnavana odškodninska odgovornost nadalje ne izključuje odškodninske odgovornosti članov poslovodstva in nadzornega sveta po drugih zakonih (zlasti po ZGD-1 in OZ-UPB1). Odgovornost v kaznovalnem pravu Ob civilni odgovornosti organov vodenja in nadzora ne smemo prezreti tudi njihove kazenskopravne odgovornosti, urejene v KZ-1. Glede na samo razporeditev skupin kaznivih dejanj v zakonu, od težjih kaznivih dejanj do lažjih, je zanimivo, da so kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost uvrščena pred kazniva dejanja zoper premoženje, zoper gospodarstvo in zoper kazniva dejanja zoper pravni promet. Naj v tem članku omeniva zgolj na novo uvedena kazniva dejanja, in sicer v okviru kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost je po novem inkriminirano šikaniranje na delovnem mestu in zaposlovanje na črno, v okviru kaznivih dejanj zoper premoženje je treba kot novo kaznivo dejanje omeniti poneverbo in neupravičeno rabo tujega premoženja, izneverjenje ter zlorabo izvršbe ter v okviru kaznivih dejanj zoper gospodarstvo goljufijo na škodo Evropskih skupnosti in zlorabo trga finančnih instrumentov. Zagrožene kazni za posamezna kazniva dejanja se gibljejo med denarnimi kaznimi in kaznimi zapora, največ do desetih let. Da so kršitve delovnih razmerij in socialne varnosti v Sloveniji občutljiva tema, priča tudi ZDR, ki nalaga delodajalcu kot pravni osebi ter samostojnemu podjetniku posamezniku oziroma posamezniku, ki na trgu samostojno opravlja dejavnost, ter odgovorni osebi delodajalca oziroma poslovodstvu odgovornost za kar 61 različnih kršitev pravic delavcev iz delovnega razmerja. Zagrožena denarna kazen za odgovorno osebo delodajaka za kršitve pravic, ki gredo delavcem po zakonu o delovnih razmerjih, se giblje med 200 in dva tisoč evri. Na tem mestu bi bilo treba opozoriti, da pravnomočna obsodilna sodba zoper organe vodenja in nadzora lahko pomeni tudi pravno podlago za njihovo odškodninsko odgovornost. Značilen tak primer so kršitve delovnopravnih načel prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, za katere je po ZDR po načelu obrnjenega dokaznega bremena (delodajalec mora dokazati, da očitanega mu ravnanja ni storil oziroma je naredil vse, da bi ga preprečil) odškodninsko odgovoren delodajalec kot pravna oseba, če pa ravnanje pri delodajalcu zaposlene osebe predstavlja hkrati tudi kaznivo dejanje šikaniranja po KZ-1 in je zoper odgovorno osebo dosežena obsodilna sodba, lahko takšna sodba pomeni tudi odškodninsko odgovornost zoper fizično osebo. Namesto sklepa Kljub sicer zadovoljivi zakonski ureditvi obveznosti in odgovornosti članov organov vodenja in nadzora pravna teorija in praksa še vedno iščeta odgovore na številna vprašanja. Predvidevava, da se določenim institutom, ki so inherentni tržnemu gospodarstvu, zaradi razmeroma kratkega časa, ki so ga imeli na voljo, še ni uspelo uveljaviti v poslovni praksi in postati del naše pravne kulture. O tem priča predvsem skromna sodna praksa domačih sodišč.