Evropska bančna unija - rešitev za evro?

Natisni

Medij: Bančni vestnik
Avtorji: Beloglavec Taškar Bojan
Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Razprave
Datum: 13. 02. 2013

Stran: 58

Evropska bančna unija rešitev za evro? UDK 339.738(4|:061.1 EU Sabina in Bojan Taškar Beloglavcc* EUROPEAN BANKING UNION - RESCUE FOR EURO? It is difficult to say that lirtle was done to rescue euro and European union. One of the actions taken was also the Fiscal Stabilitv Compact from the turn of the year. This overall strateg/ was presented as the only alternative to avoid worldwide economic carastrophe - breakdown of the euro. But aH efforts turned out to be meffic.ent and not sufficient for solving ali European financial and political problems. In past vveeks the leading European po!,cy makers have gravitated toward the idea of creating a European banking union to allev.ate the on-go.ng debt and currency erisis Nevertheless, aH that actions taken cannot stop dividing EU into two pa rts There are Mediterranean countries in the EU locked in desperation, and northern Europe locked into paying an endless flow of subsid.es to them. Is European Banking union a solution or are vve driving into tvvo different directions? Keywords: euro, European banking union, bank's surveillance. JELF01 G21 l.Uvod V juniju 2012, ko se je špansko gospodarstvo znašlo v obupnem položaju, z njim pa Evropska unija (v nadaljevanju EU) v vse globlji dolžniški krizi, ki bi se lahko kaj hitro sprevrgla v nočno moro, se je v političnih krogih pojavila fraza upanja - bančna unija. Kriza in padanje bonitetnih ocen se na območju EU poglablja in nadaljuje. Da je problem resen pričajo nenazadnje tudi izjave znanih ekonomistov, vlagateljev in vodilnih evropskih politikov. Tako sta na primer svoje mnenje o možnosti za obstoj evra izrazila George Soros in ekonomist, Nobelov nagrajenec, Joseph Stiglitz: junija 2012 sta mu napovedala le še nekaj mesecev življenja, kot je zapisal mulfimedijski portal MMC. Stiglitz trdi, da je edina rešitev za težave na evrskem območju, prepričati Nemčijo, da privoli v evropsko bančno unijo in da se na špansko vlado ne gre zanašati: »Če ne bo resnično evropskega finančnega sistema, potem bo sistem zelo hitro propadel. Doslej so naredili le toliko, da so zadeve ostale nad vodo. Mislim pa, da smo blizu trenutka, ko dodaten odmerek zdravila ne bo več pomagal,« je dejal (MMC 2012). Če temu dodamo še jasna sporočila bonitetnih agencij znižanje ocen državam in bankam - vse skupaj postane še bolj resno. Moody's je namreč 23. julija 2012 znižal bonitetne ocene italijanskih bank in državnih obveznic in obete za Luksemburg, Nizozemsko in Nemčijo glede dolgoročnega dolga označil kot negativne. Prej so bile ocene teh treh držav najvišje, obeti pa stabilni. Tako je tudi Nemčija, za mnoge nosilka izhoda iz krize, izgubila najboljšo oceno. Z najvišjo oceno in stabilnimi obeti je ostala le Finska. Že čez dva dni je kot negativne agencija označila tudi obete za EFSF (angl. European financial stability facilitv/, v nadaljevanju EFSF) (glej Moody's 201 2a). Za Slovenijo je nazadnje novembra lani vsem poprejšnjim znižanjem bonitetne ocene sledila še grožnja, da bo oceno znižala za eno ali celo tri stopnje, ker ključne reforme niso bile izvedene (več S&P's 2012). Evropska komisija je od začetka krize predložila približno 30 predlogov za izboljšanje ureditve finančnega sistema, ki bi koristili realnemu gospodarstvu. To predstavlja trdno * M^7s7b^škar Beloglavec je zaposlena ko, asistentko na Katedri zo bančništvo in finance Ekonomsko poslovne takulte.e na Univerz, v Mariboru. Mag. Bojan TaškarBeloglavec je zaposlen v Novi Kreditni banki Maribor v Sektorju kreditnih analiz in ocene mvestic,,. podlago za nadaljnje oblikovanj bančne unije. Poleg tega je Komisija s politiko nadzora državnih pomoči ter različnimi programi za stabilnost in prilagoditev prispevala h krepitvi finančne stabilnosti v bančnem sektorju (več o tem Evropska komisija 201 2b). Nazadnje je tu še ideja o evropski bančni uniji (angl. European banking union), ki se je uradno dokončno izkristalizirala konec junija lani. Kaj pravzaprav je bančna unija? Gre za zasnovo, katere pobudniki in avtorji so najvišji politiki EU, načrta o enotnem nadzoru nad bankami v celotni uniji. Gre za to, da bi enotno pristopali k težavam, ki se nezadržno širijo po evroobmočju in v končni konsekvenci ogrožajo tudi nemške banke, od koder prihaja največ neodobravanja ideje o bančni uniji. Sedmim je Moody's v začetku junija lani znižal kreditno oceno, med njimi tudi Commerzbanki (glej Moody's 2012 in Delo 2012). V omenjeni bonitetni agenciji namreč menijo, da bi morebitna poglobitev dolžniške krize v območju evra za te banke pomenila tveganje. Pa vendar kaže, da bo tako z bančno unijo, kot tudi z novimi zaostrenimi pogoji delovanja bonitetnih agencij, ki |ih je sredi januarja letos z veliko večino sprejel evropski parlament, morda le drugače. Idejo o bančni uniji je začela zagovarjati Evropska komisija, najvišji organ EU. Podprla jo je tudi Evropska centralna banka (v nadaljevanju ECB) kot tudi Mednarodni denarni sklad (v nadaljevanju MDS). Novico so dobro sprejeli tudi v najbolj problematičnih državah, Grčiji in Španiji, na večji odpor je naletela le pri državah z najmočnejšimi gospodarstvi kot že rečeno Nemčiji, na Nizozemskem in Finskem. Evropska komisija kljub neenotnosti poudarja, da bi ukrepi za rešitev finančne in gospodarske krize v Evropi s skupnim nadzorom nad bankami v EU bolje zavarovali bančne vloge, povrnili zaupanje in zaščitili finančni sektor pred nadaljnjimi pretresi. Poudarek pa predsednik komisije Barosso daje (1) enotnim bančnim pravilom na ravni EU - vključno s skupnimi (vendar prožnimi) zahtevami glede minimalne višine osnovnega kapitala bank; (2) enotnemu bančnemu nadzorniku EU - imel bi neposreden nadzor nad bankami, ki poslujejo v več državah, in zelo velikimi bankami ter uveljavljal pravila in nadzor tveganja; (3) skupnim pravilom za preprečevanje stečaja bank in posredovanje, kadar se banke znajdejo v finančnih težavah, s čimer bi se izognili reševanju bank z denarjem davkoplačevalcev in (4) enotnemu sistemu zajamčenih vlog za zaščito imetnikov bančnih vlog v obliki prihrankov ali naložb v EU, da bi obnovili zaupanje v bančni sistem (glej Evropska komisija 2012). V nadaljevanju se tako ukvarjamo z izvirnim predlogom integriranega finančnega, proračunskega in okvirjem ekonomskih politik in torej zasnovo evropske bančne unije, njenimi prednostmi in slabostmi in predvsem mešanimi odzivi na njeno ustanovitev znotraj evropskih držav članic, kjer sta se oblikovala dva precej nasprotujoča si pola, zagovorniki in nasprotniki ideje, ločnica med njimi pa je kar ekonomsko nacionalne narave - bogatejše in manj bogate članice EU. V zadnjih točkah članka poudarimo najnovejša dogajanja na tem področju in napovedi za naprej. 2. Na junijskem vrhu EU 2012 do zaveze za ustanovitev bančne unije Po tem, ko so predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuv, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, predsednik ECB Mano Draghi in predsednik Evroskupinejean-Claudejuncker, skratka vsi najvidnejši evropski politiki, predstavili načrt o enotnem nadzoru oz. regulaciji bank v celotni EU. je bila ideja uvrščena na dnevni red vrha EU 28. in 29. junija 2012. Namen Evropske bančne unije je pripeljati vlade držav članic EU do ugotovitve in dejstva, da živijo od tistega kar lahko zberejo m da lahko trosijo samo svoj denar in s tem prispevajo k stabilnejši uniji. Voditelji držav evroobmočja so se na zasedanju tako dogovorili o pomembnih kratkotrajnih ukrepih, s katerimi bi zagotovili stabilnost na območju evra. Dolgoročnejša vizija bo podrobneje opredeljena ob koncu leta 2012 (glej Evropski svet 2012a in Times.si 2012). Ob predstavitvi Van Rompuvevega poročila »Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji« je bila podana tudi zahteva po pripravi natančnega časovnega načrta za uresničitev prave ekonomske m monetarne unije. Vizija prihodnje Evropske monetarne unije (v nadaljevanju EMU) je sestavljena iz štirih ključnih sestavin oz. stebrov, in sicer (Evropski svet 2012, 3): (1) integrirani finančni okvir, (2) integrirani proračunski okvir, (3) integrirani okvir ekonomskih politik in (4) krepitev demokratične legitimnosti in odgovornosti. Ti štirje sestavni elementi oz. stebri so podlaga za usklajeno in celovito strukturo, ki jo bo treba uresničiti v naslednjem desetletju. Vsi so nujni za dolgoročno stabilnost in blaginjo v EMU, zanje pa bo potrebno znatno nadaljnje delo, v določenem trenutku tudi morebitne spremembe pogodb EU (primerjaj z Evropski svet 201 2a). Prvi steber je pravzaprav predlog za vzpostavitev bančne unije, ki naj bi zagotovila finančno stabilnost in kar se da zmanjšala breme davkoplačevalcev pri reševanju bančnih kriz. V tem okviru četverica predlaga krepitev evropskega nadzora nad bankami ter skupne sheme za zavarovanja bančnih vlog in skupni mehanizem za reševanje bank, vlogo evropskega nadzornika pa naj bi prevzela ECB . V območju evra bi trdno finančno podporo spremenjenim pogojem poslovanja V podpoglavju 2 I natančneje obravnavamo kakšne so pravne možnosti za prevzemanje te '/loge strani ECB banka lahko zagotavljal stalni reševalni sklad, evropski mehanizem za stabilnost (angl. Euro stability mechanism, v nadaljevanju ESM'). Vsakega od stebrov zaradi njihove medsebojne povezanosti in odvisnosti v nadaljevanju na kratko predstavljamo, posebej podrobno pa integrirani finančni okvir, ki je podlaga za bančno unijo, kar je tema te razprave. 2.1. Integrirani finančni okvir 3 Finančna kriza je razkrila strukturne pomanjkljivosti v institucionalnem okviru za finančno stabilnost. Obravnavanje teh pomanjkljivosti je še posebej pomembno za evroobmočje in to predvsem zaradi zelo tesne medsebojne odvisnosti kot posledice uporabe enotne valute. Vendar je ob tem treba paziti še na eno podrobnost- ohraniti enotnost in celovitost enotnega trga na področju finančnih storitev. Integrirani finančni okvir bi torej moral zajemati vse države članice EU, obenem pa je glede določenih delov novega okvira potrebno dopuščati določene razlike med državami članicami, ki so vključene v evroobmočje, in tistimi, ki to niso. Gre predvsem za vsebinske dele okvirja, ki so močneje vezani na delovanje monetarne unije in stabilnost euroobmočja kot pa na enotni trg kot tak. Izhajajoč iz enotnega pravilnika naj bi integrirani finančni okvir zajemal dva osrednja elementa: enoten evropski bančni nadzor in skupen okvir za zajamčene vloge in reševanje bank. Integrirani nadzor je ključnega pomena za zagotovitev učinkovite rabe bonitetnih pravil, za nadzor tveganja in preprečevanje kriz v EU. Trenutna struktura bi morala čim prej prerasti v enoten evropski sistem bančnega nadzora, ki bi imel hkrati evropsko in nacionalno razsežnost. Končne odločitve bi se sprejemale na evropski ravni. Tovrsten sistem bi zagotavljal, da bi nadzor nad bankami v vseh državah članicah EU enako učinkovito zmanjševal verjetnost insolventnosti bank in preprečeval potrebo po posredovanju s strani skupnih skladov za zajamčene vloge ali sklada za reševanje. V ta namen bi na evropski ravni obstajal nadzorni organ in pooblastila za preventivno posredovanje, ki bi veljala za vse banke. Njegova neposredna vključenost bi bila odvisna od obsega in narave bank. Ali lahko to vlogo prevzame kar ECB je odvisno od 127. člena (6. odstavek) Pogodbe o delovanju EU (PDEU 4 ), na podlagi katerega: »...lahko Svet z uredbami, sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, po posvetovanju z Evropskim parlamentom in ECB, soglasno na ECB prenese posebne naloge, ki se nanaša/o na politike bonitetnega nadzora kreditnih in drugih finančnih institucij, razen zavarovalnic«. Po do sedaj predstavljenem je za učinkovito bančno unijo ključen enotni regulator trga. Ta vloga naj bi ECB ustrezala. V tej vlogi bi ECB izvajala nadzor na le največjih 25-ih evropskih bankah in nacionalnih centralnih bankah, medtem ko bodo slednje bedele nad manjšimi bankami v lastnih državah. Številna nedorečena vprašanja na temo bančne unije pomenijo, da enotnega regulatorja ne gre hitro pričakovati. Sicer pa bi moral biti novi nadzornik odziven, saj bo imel moč ustvariti pogoje za hitro dokapitalizacijo bank v finančnih težavah (več o tem Kenda 2012). Na podlagi obstoječih in prihodnjih predlogov Komisije bi bilo treba nadaljevati delo na področju zajamčenih vlog z evropskim sistemom zajamčenih vlog. Tako bi v nacionalne sisteme zajamčenih vlog lahko vnesli evropsko razsežnost za banke, ki bi bile pod evropskim nadzorom. To bi povečalo verodostojnost obstoječih ureditev in bi bilo pomembno zagotovilo za to, da so upravičene vloge vseh kreditnih institucij dovolj zavarovane. Ta naj bi zagotavljal dolgoročno stabilnost bančnega sistema. Ta instrument se je v predlogu znašel po zgledu ameriškega bančnega sistema, ki pomeni neke vrste skupno jamstvo za tveganja. Prav temu pa se skušajo izogniti Nemci, zaradi česar ostaja ukrep pod velikim vprašajem. Evropska shema za reševanje, ki naj bi bila financirana predvsem s prispevki bank, bi lahko zagotavljala pomoč pri uporabi ukrepov za reševanje bank evropsko nadzorovanih bank in prenehanju delovanja nezdravih institucij. S tem bi zaščitili sredstva davkoplačevalcev. Kljub poročilu je vprašanje kritja izgub še vedno odprto, saj jih voditelji ne želijo prenesti na davkoplačevalce. Najbolj odločni pri tem so v Nemčiji, zlasti ko gre za izgube tujih bank. Posojilodajalci in vlagatelji bodo tako prevzeli odgovornost za tvegane naložbe sami. Finančno stabilnost bančne unije pa bo zagotavljal skupni sklad za prestrukturiranje nasedlih bank, ki bo lahko posegal na trg in bankam v težavah predpisal program zavezujočih ukrepov na poti okrevanja. Ta vloga naj bi pripadla stalnemu skladu za stabilnost evra ESM. Po poročanju STA (2012a) bi naj mehanizem zaživel že julija, toda do avgusta ga še vedno nista ratificirali Nemčija in Italija. 14 ostalih članic evroobmočja je pogodbo sicer že ratificiralo, vendar skupaj predstavljajo slabih 45% kapitala, Estonija pa z vidika deleža v kapitalu ni pomembna in mehanizem je lahko vzpostavljen brez njene privolitve. ' ESM (angl. Euro Stabijity Mechanism) je mehanizem za stabilnost evra. Se vedno je v fazi potrjevanja in je predlagani mednarodni mehanizem, ki bo, če ga bo potrdilo in ratificiralo kritično število članic, ki bodo prispevale 90% njegovega kapitala, nudil finančno podporo članicam evroobmočja v finančnih težavah. Ta mehanizem bo nadomestil programe EFSF in EFSM (angl European Financial slabilily Mechanism). Lociran bo v Luksemburgu Pogodba o ESM je bila podpisana februarja 2012. ESM bo ime! 700 milijard evrov kapitala in do 500 milijard evrov posojilne zmožnosti. Slovenija bo morala van| vplačati 342 milijonov evrov (Evropski svet 201 2b in STA 201 2a). 3 Povzeto po Evropski svet (2012, 4-5) " Povzeto po Evropski svet 6655/1/08. REV 1 SLO (2008, 134) 2.2 Integriran proračunski okvir Med finančno in dolžniško krizo so se pokazale visoke ravni medsebojne odvisnosti, zlasti v evroobmočju. Za nemoteno delovanje EMU je treba ne le hitro in dosledno izvesti že dogovorjene ukrepe v okviru okrepljenega gospodarskega upravljanja (zlasti Pakta za stabilnost in rast 5 ter Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju 6 ), temveč sprejeti tudi konkretne ukrepe za vzpostavitev fiskalne unije. V evroombočju so - v okviru večjega združevanja v smislu sprejemanja odločitev o proračunih, sorazmernega z združevanjem tveganj - namreč bistveni prav učinkoviti mehanizmi za preprečevanje in odpravo nevzdržnih fiskalnih politik v vseh državah članicah. V ta namen bi se lahko skupaj dogovorili o zgornjih mejah letnega proračunskega salda in o ravni državnega dolga posameznih držav članic. Pravila bi prav tako omogočala nadzor nad izdajo državnih dolžniških instrumentov, predvsem izdaje nad skupno dogovorjeno ravnijo bi bilo potrebno utemeljiti, morale pa bi biti tudi predhodno odobrene. Tako zaostrovanje in poenotenje fiskalnega delovanja držav članic pa bi lahko posledično uvedlo kazni za kršitve in v naslednjem koraku še razmislek o skupnih dolžniških instrumentih kot o instrumentu fiskalne politike. Seveda je vse odvisno od napredka doseženega pri fiskalni integraciji (Evropski svet 2012, 5). Nadalje, pod pogojem vzpostavitve trdnega okvira za proračunsko disciplino in konkurenčnost, ki je potreben zaradi izogibanja moralnim tveganjem ter spodbujanja odgovornosti in upoštevanja predpisov, bi lahko uvedli tudi ukrepe za uvedbo več skupnih državnih obveznosti. Proces, ki vodi do tega koraka, bi moral biti postopen, utemeljen na ustreznih merilih in strogo nadzorovan. Napredek pri združevanju v smislu sprejemanja odločitev o proračunih pa bi morali seveda spremljati tudi dobro premišljeni in sorazmerni ukrepi za združevanje tveganj. V Van Rompuvevem poročilu je bilo predlaganih več možnosti za izdajo delnih skupnih dolžniških instrumentov, na primer omejeno ali pogojno združevanje nekaterih kratkoročnih finančnih instrumentov ali postopno preoblikovanje v sklad za odkup. Preučili bi lahko tudi različne oblike fiskalne solidarnosti. Ko bi bila fiskalna unija vzpostavljena, kot nadgradnja in dopolnitev že obstoječi monetarni uniji, v celoti, bi pomenila povečanje zmogljivosti na evropski ravni, ki bi omogočale obvladovanje medsebojne gospodarske odvisnosti, naposled pa tudi oblikovanje fiskalnega organa, kot je ministrstvo za finance, na ravni evroobmočja. Ob vsem tem bo treba opredeliti tudi ustrezno vlogo in naloge centralnega proračuna, med drugim tudi njegovo povezanost z nacionalnimi proračuni (ibid., 5-6). Tako ravnanje pa je zelo blizu Krugmannovih videnj evropskih težav in vzrokov za prehod finančne še v dolžniško krizo. Kot navaja multimedijski portal MMC meni, da je bila storjena napaka, ko se je ustvarila skupna valuto brez skupne vlade. Krugmann, ki je tudi sicer velik nasprotnik varčevalnih ukrepov, vidi nastalo gospodarsko krizo bolj kot ne v politični luči: "Komu bomo prodajali? Jaz vam, vi meni. Jaz bom služil z vašo porabo m vi z mojo. Če bomo vsi hkrati varčevali, bomo vsi ob dohodek. Če bomo skušal/ odplačevati posojila z zategovanjem pasu, se bo začel zmanjševati dohodek in bomo v še hujših težavah." Sicer pa meni še, da bo tak način potreboval širši družbeni konsenz in da bo javnost tista, ki lahko prekine neustrezno politiko, predvsem Nemčije (MMC 2012). 2.3 Integriran okvir ekonomskih politik 7 Nacionalne politike v ekonomski uniji bi morale biti usmerjene v močno in trajnostno gospodarsko rast in zaposlovanje, hkrati pa spodbujati socialno kohezijo. Okrepljeno gospodarsko povezovanje je potrebno tudi zato, da se spodbujata usklajevanje in zbliževanje na različnih področjih politike med državami evroobmočja, da se odpravijo neravnotežja ter zagotovi sposobnost prilagajanja šokom in konkuriranja v globaliziranem svetovnem gospodarstvu. To je bistvenega pomena za nemoteno delovanje EMU ter bistveno dopolnilo k finančnemu in fiskalnemu okviru. Na podlagi načel, na katerih slonita evropski semester 8 in Pakt »evro plus« 9 , je treba okvir za usklajevanje politik preoblikovati v bolj izvršljiv okvir in tako zagotoviti, da nevzdržne politike ne bodo ogrožale stabilnosti v EMU. Takšen okvir bi bil še posebno pomemben pri usmerjanju 5 Pakt za stabilnost in rast je temeljni okvir predpisov za uskladitev nacionalnih fiskalnih politik v ekonomski in monetarni uniji (EMU). Namenjen je varovanju uravnoteženih javnih financ, ki so pomembne za primerno delovanje ekonomske in monetarne unije. Pakt sestavljata preventivni in odvračilni del. Sprejet je bil z amsterdamsko resolucijo 1997 (Evropska komisija 2012a). 6 Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji je bila podpisana (razen VB in Češke) 2. marca 2012. Na splošno gre za fiskalni dogovor in fiskalno pravilo. V skladu s pogodbo morajo biti nacionalni proračuni uravnoteženi ali v presežku. To pravilo bo treba uvesti v nacionalno zakonodajo v enem letu po začetku veljavnosti pogodbe in to z določbami, za katere je gotovo, da se jih bo treba držati v vseh nacionalnih proračunskih postopkih (glej Evropski svet 201 2b). 7 Povzeto po Evropski svet (2012, 6) 8 Evropski semester se nanaša na prvo polovico koledarskega leta, ko države članice in Evropska komisiia razpravljajo o načrtih s področja ekonomske in fiskalne politike za prihajajoče leto ter jih usklajujejo. To vključuje strukturne reforme, ukrepe za spodbujanje rasti in fiskalne politike hkrati, kar zagotavlja povezan in usklajen pristop. Evropski semester državam članicam omogoča, da izkoristijo nadzor, usklajevanje in posvetovanje na evropski ravni, še preden pričnejo pripravljati nacionalne proračune. (EU Express 201 1 ). Cilj evropskega semestra je uskladiti poročanje o makro- in mikrosituaciji, s tem da se vzporedno pripravljata poročilo o Paktu stabilnosti in rasti ter Nacionalni reformni program. Oba programa se morata sklicevati drug no drugega (Vlada RS 20 201 1 ). * Pakt »evro plus« je bil dogovorjen na izrednem vrhu 17 držav v območju evra 11. marca 2011. Velja za omehčano različico nemško-francoskega pakta za konkurenčnost ter določa cilje za krepitev konkurenčnosti, zaposlovanja, vzdržnosti javnih financ in finančne stabilnosti (novice. Dnevnik.si 2012). politik na področjih mobilnosti delovne sile in davčnega usklajevanja. Po potrebi bi lahko sprejeli ukrepe za okrepitev politične in upravne zmogljivosti nacionalnih institucij ter spodbujanje nacionalne odgovornosti za reforme. To pa je bistven pogoj za učinkovito izvajanje reform za večjo rast. 2.4 Zagotavljanje potrebne demokratične legitimnosti in odgovornosti odločanja Odločitve o nacionalnih proračunih so bistvo evropskih parlamentarnih demokracij. Za prehod na bolj integrirano odločanje držav članic o fiskalnih in gospodarskih vprašanjih bodo zato potrebni močni mehanizmi, ki zagotavljajo legitimno in odgovorno skupno odločanje. Krepitev javne podpore odločanju na vseevropski ravni, ki bo imelo daljnosežne posledice za vsakdanje življenje državljanov, je ključnega pomena. Tesno sodelovanje z Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti bo imelo osrednjo vlogo, pri čemer bo upoštevana metoda Skupnosti' 0 (Evropski svet 2012, 7). Samo javna podpora pa ne bo dovolj. Potrebe bo veliko politične volje in usklajevanja med državami EMU, ekonomsko v boljšem ali slabšem stanju, na eni strani, in iskanje kompromisa za zagotavljanje prostega pretoka finančnih storitev z ostalimi članicami EU na drugi. Tu pa so še nove in potencialne članice obeh evropskih integracij. 3. Za in proti bančni uniji nasprotovanje je najmočnejše v Nemčiji »Diskusijsko bojno poje« za ali proti bančni uniji se deli po več kriterijih, pri čemer gre predvsem za dejstvo, iz katere izmed javnosti izvira. Jasno je videti nasprotujoča si mnenja evropskih političnih veljakov, ki so predvsem posledica sprejemanja novosti v domačih državah in pri domačem nacionalnem volilnem telesu. Slednje pa je razdeljeno na znanstveno-strokovno in splošno javnost. V splošni javnosti se mnenja krešejo predvsem na pavšalnih trditvah, da bodo fiskalno disciplinirane in ekonomsko uspešnejše države EU financirale tiste, ki so si, po njihovem mnenju, same krive za ekonomske težave. V znanstveno-strokovnih krogih pa se je predvsem med nemškimi ekonomisti vnela žolčna debata o argumentih za oblikovanje bančne unije in razlogih, zakaj to ne bi bilo primerno. Tako sta se oblikovala dva pola - za in proti. Vsebinsko pa se mnenja oblikujejo predvsem o dejstvih, katere banke bodo lahko direktno financirane iz evropskih mehanizmov (ESFS" in ESM), kako bo z lastništvom, če terjatve v teh bankah postanejo lastniški delež (primerjaj z STA 2012) in kakšen organ in v kakšnih pristojnostih bo izvajal enoten bančni nadzor. Tako so nekateri nemški ekonomisti pričeli opozarjati pred oblikovanjem bančne unije, ki naj bi pomenila kolektivno jamstvo za dolgove bank v evroobmočju. V bančni uniji vidijo socializacijo dolgov, ki ne bi prinesla trajne rešitve trenutnih težav. Menijo tudi, da bi nastala unija pomagala le Vvall Street-u, londonskemu City-ju ter nekaterim finančnim institucijam v Nemčiji, ne pa tudi nemškim bankam in bančnemu sistemu. Te socializacije dolgov, ki naj bi jih v končni fazi plačali davkoplačevalci v bolj odgovornih članicah, naj ne bi bilo mogoče učinkovito preprečiti z učinkovitim panevropskim bančnim nadzorom, saj naj bi pravila regulacije določale države dolžnice, ki imajo strukturno večino v evroobmočju (glej še Abele et al. 2012, Damijan 2012, Cvelbar 2012, Chu 2012,). Omenjeno pisanje je sprožilo ostre kritike med drugimi ekonomisti, tudi odziv Petra Bofingerja, člana nemškega ekonomskega sveta. Slednji meni, da poziv škoduje ugledu nemške ekonomske znanosti. V njem prevladujejo strahovi in čustva, medtem, ko bi morala biti vloga znanosti v tem, da s trezno proučitvijo problemov in analizo prednosti in slabosti alternativnih rešitev prispeva k večji racionalnosti. Po Bofingerjevem prepričanju avtorji apela v načelnem zavračanju bančne unije ne upoštevajo, da bi nesolventnost bank v kriznih državah prizadela tudi banke v ostalih državah evroobmočja. Glavne koristi tako ne bi imeli Wall Street oz. londonski City, pač pa bi neuvedba unije vplivala negativno na banke v Nemčiji in Franciji, posledice pa bi čutili tudi nemški varčevalci in davkoplačevalci (povzeto in prirejeno po Damijan 2012). Slednjo trditev lahko najbrž posplošimo na čisto vsako državo članico, ki se v dani situaciji ukvarja z podkapitaliziranostjo največjih in sistemskih bank, pa tudi bančnega sistema v celoti. Julija 2012 je skupina pro-evropsko usmerjenih ekonomistov iz Nemčije, Avstrije in Švice objavila manifest v podporo bančni uniji. Lahko ga razumemo tudi kot nasprotovanje zgoraj zapisanim mislim iz pobude Abele et. al (2012). Ti v zapisu poudarjajo, da je trenutna kriza razgalila strukturno napako v oblikovanju EMU, ki jo lahko odpravi le odločna politična poteza. Osnovni problem 10 To je običajna metoda odločanja Skupnosti, v skladu s katero Svet in Parlament prejmeta predlog Komisije, ki ga nato obravnavata, predlagata spremembe in ga na koncu sprejmeta kot del prava EU. V okviru lega postopka se Svet in Parlament pogosto posvetujeta z drugimi organi, kot sta Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij. Ta metoda se razlikuje od metode medvladnega sodelovanj, ki je tradicionalna metoda mednarodnega sodelovanja (Portal Europa 2012). " ESFS (angl. European sistem of financial supervisors, v nadaljevanju ESFS) je evropski sistem finančnih nadzornikov (ESFS) za nadzor posameznih finančnih institucij je bil ustanovljen 2010 in je sestavljen iz omrežja nacionalnih finančnih nadzornikov, ki sodelujejo z novimi evropskimi nadzornimi organi. To so trije organi: Evropski organ za bančnišlo - European Banking Authority (EBA), Evropski organ za zavarovanje in poklicne pokojnine -European Insurance and Occupational Pensions Authority (EIOPA) in Evropski organ za vrednostne papirje - European Securities Authority (ESMA) (prirejeno in povzeto po Evropska komisija 2009, 2). je namreč nasprotje med dolgovi privatnega sektorja in vladami držav članic. Neizogibna posledica je, da bančna kriza vpliva na državne dolgove, ti še bolj poglabljajo bančno krizo, kar vodi do velikega nezaupanja v bančne sisteme in državne finance na sploh. Reševanje sistemsko pomembnih bank že ogroža stabilnost celotnih držav, kar pomeni balkanizacijo finančnih trgov in postavlja na kocko ne samo obstoj EMU, temveč celotni evropski integracijski projekt. Edini način za rešitev krize evra je prekinitev povezave med refinanciranjem bank in solventnostjo držav, saj je prva tista, ki za seboj v brezno vleče drugo. Le skupni evropski regulator bančnega sistema lahko prekine povezavo med financiranjem držav in bank ter nacionalnimi regulatorji. Kot nekateri napačno interpretirajo, bančna unija ne pomeni kolektivizacije dolgov, pač prenos pristojnosti regulacije iz nacionalnih na evropsko raven. Evropski regulator mora imeti moč avtonomnega odločanja o tem, katere banke dokapitalizirati. Tudi kreditodajalci morajo odgovarjati za svoje tvegane naložbe, kot tudi dolžniki za svojo neodgovorno zadolževanje. Zato mora evropski bančni regulator imeti moč, da bodisi razlasti lastnike bodisi konvertira dolgove v kapital bank. To je edini način, da se reševanje bank v čim manjši meri prenese na breme davkoplačevalcev (povzeto in prirejeno po Burda et al. 2012). Na ostre kritike nekaterih ekonomistov se je odzvala tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je poudarila, da Nemčija s sklepi iz vrha ni sprejela nobenih dodatnih obveznosti (op. a. vrh EU konec junija in Van Rompuv-evo poročilo) in da je namen bančne unije krepitev nadzora nad bankami, kar je nujno potrebno (več o tem Kramžar 2012, Brglez 2012, Cvelbar 2012). Stališče uradne Velike Britanije, od koder so vse glasnejša namigovanja, da bi lahko zapustila EU, je, da se mehanizmu EU, tako politični kot legalni nezadržno spreminjajo in vodijo v smer, ki nt po godu Londona. Britanski parlament je prejšnje leto sprejel zakon, ki zapoveduje, da se mora vlada pred vsakim dodatnim prenosom moči na Bruselj z volivci posvetovati na referendumu. Velika Britanija si ne želi, da se EU vtika v britansko suverenost, ne ga bi o tem najprej povprašala Britance. Kot kaže se Evropa premika po začrtani poti Nemčije in Angele Merkel, ki zapoveduje več skupnega gospodarskega upravljanja, več fiskalne harmonizacije, več politične unije, bolj enotno socialno skupnost. Iz Londona sporočajo, da se uniji niso pridružili brez razloga, vseeno pa želijo ostati suvereni na področjih proračuna, obdavčitve, socialne varnosti, delovnega časa, upokojitve itd. (glej Brglez 2012, Settle 2012, Times.si 2012a). Proti koncu preteklega leta so se razprave za ali proti še poglobile. Nemški minister VVolfgang Schauble je postavil kar načelno tezo, češ, kitajski zid med nadzorom bank in denarno politiko je absolutna nujnost. Ker naj bi nadzor po sklepu vrha Unije izvajala ECB, si morajo finančni ministri beliti glavo z vprašanjem, kako bi učinkovito ločili bančni nadzor od običajnega dela centralne banke. Poleg tega nt bilo jasno, kako bodo porazdeljene glasovalne pravice, k|er prihaja do konflikta interesov manjših članic (želijo načelo ena država, en glas) in med Nemčijo, ki je bila kot najmočnejša članica v svetu ECB večkrat preglasovana in si želi več besede (prirejeno po Žerjavic 2012), Kljub vsem pomislekom in možnim negativnim posledicam bančne unije, se pridružujemo mnenju, da bi, ta ob pravilni izvedbi lahko prinesla veliko koristi (več o tem Kramžar 2012). Evropska bančna federacija je (angl. European banking federation, v nadaljevanju EBF) v svoji izjavi za javnost pozdravila idejo o bančni uniji, še posebej del, ki se nanaša na uvedbo enotnega nadzornika, njen predsednik Guido Ravoet pa je dejal, da so vsi napori Sveta pomembni za ohranjanje enotnega trga finančnih storitev, še posebej za bančni sektor (EBF 2012). 4. Odzivi na bančno unijo v Sloveniji Odzivi Slovenije na zamisel o bančni uniji so bili ob njeni predstavitvi dokaj mlačni in skopi. Slovensko Ministrstvo za finance meni, da je ideja o oblikovanju bančne unije še precej sveža in se o nje| govori predvsem v zadnjem mesecu dni Natančnejši predlogi v zvezi z oblikovanjem bančne unije pa da še niso znani Pomembno pa je na primer vprašanje, menijo na ministrstvu, katere banke bi bile vključene v tako zasnovan sistem (glej Čeh 2012). Moteče je torej predvsem neposredno zagotavljanja pomoči EFSF in ali ESM bankam v težavah, in to predvsem z vidika vprašanja pogojenosti tako zagotovljenih sredstev. Sicer pa taka pomoč sedaj pravno še n! mogoča. Slovenija v zvezi s predlogi o vzpostavitvi evropske bančne unije podpira mnenje, da bi bilo treba predlog unije v prvi vrsti osredotočiti na velike čezmejne finančne institucije, načeloma pa lahko podpre večjo usklajenost shem jamstev za denarne vloge v EU. Glede večje centralizacije nadzora nad finančnimi institucijami slovensko stališče poudarja, da je ta možna v primeru »povečane odgovornosti za sprejete nadzorniške odločitve« (povzeto po STA na Siol.net 2012). Premier Janša je pred junijskim zasedanjem Evropskega sveta dejal: »...odločno podpiramo bolj centralizirano in tudi enotno regulacijo oz. nadzor nad finančnimi institucijami v EU Ravno pomanjkanje tega nadzora in pravil je delni razlog za to krizo, ki je v bančnem sektorju v številnih državah v Evropi in seveda vse to vodi tudi k poglabljanju politične unije...«. Slovensko stališče je torej precej podobo uradnemu nemškemu stališču in gre v smeri podpiranja nadaljnje integracije in poglabljanja EU. Prednosti uvedbe bančne unije za Slovenijo navajamo v nadaljevanju: • bančna unija bi koristila zlasti manjšim nacionalnim bančnim sistemom (tudi slovenskemu), ki so zdaj v večjih težavah. Slovenske banke bi lahko imele od bančne unije velike koristi, na primer že zaradi vključitve v vseevropsko garancijsko shemo za depozite. S stališča slovenskih bank bi bila pomembna prednost bančne unije tudi v tem, da bi bilo ukrepanje ob morebitnih težavah lahko hitrejše, bolj odločno in brezkompromisno (Košak 2012 v: Kenda 2012). • obrestne mere na depozite bi zaradi nižjega tveganja in selitve depozitov iz drugih držav članic EU v slovenske banke lahko upadle. Po podatkih Banke Slovenije so bile februarja lani obrestne mere za vloge gospodinjstev nad enim letom za kar 0,9 odstotne točke višje kot v EMU (Krive 2012). Poslovne banke bi z zgornjimi učinki lahko povišale neto obrestne prihodke in izboljšale poslovanje iz osnovne dejavnosti, kar bi posledično imelo pozitiven vpliv na višino kapitala. • z nižanjem pasivnih obrestnih mer bi lahko banke postopno nižale tudi aktivne obrestne mere. Te so pri stanovanjskih in potrošniških posojilih gospodinjstvom malenkost višje kot v območju evra, večji razkorak je pri obrestnih merah za posojila podjetjem. Slovenska podjetja za posojila do 1 milijon evrov v povprečju plačujejo 6-odstotne obresti, podjetja v EMU pa 4,3-odstotne. Pri posojilih nad milijon evrov je razkorak še večji, saj se povprečno podjetje iz evropske monetarne unije zadolžuje po 2,6-odstotni obrestni meri, povprečno slovensko podjetje pa za najeta posojila plačuje 4,3-odstotne obresti (glej še: Krive 2012). 5. Kako daleč od uveljavitve je dejansko projekt bančne unije? Evropska bančna unija še ni novi pravni instrument. Je politična vizija za globlje povezovanje EU, ki bo nadgradila nedavne pomembne ukrepe za okrepitev ureditve bančnega sektorja in jih še okrepila (Evropska komisija 201 2b). Na ravni EU se je že izvedla reforma nadzornih ureditev. Ustanovili so ESRB [European Svstemic Risk Board), ki je odgovoren za makrobonitetni nadzor, ESFS (v kratkem naj bi ga zamenjal mehanizem ESM), ki vključuje obstoječe nacionalne nadzornike in tri nove finančne avtoritete, odgovorne za nadzor bančnega, zavarovalniškega sektorja in sektorja vrednostnih papirjev (ESMA)' 2 . Toda končna oblika bančne unije ostaja nedorečena, kljub temu da so bile zaveze za ustanovitev bančne unije že podane. Ključna področja in razprave o čim hitrejši implementaciji bančne unije bodo deležne morebitnih preprek predvsem na področju, kot smo že navedli zgoraj je to stvar trenutnih debat, enotnega nadzornika in regulatorja, vprašanje poravnavanja izgub in enotne jamstvene sheme za varstvo vlog ter predvsem izguba dodatnih pooblastil držav in prenos dela suverenosti na Bruselj. Jasnejša slika bančne unije je že bila znana lani jeseni s predstavitvijo podrobnejšega predloga s strani Evropske komisije, Evropski svet se je na to temo sestal 18. oktobra 2012. V sklepih Evropskega sveta (več o tem European Council 201 2 a, 7-8) je jasno navedeno, da je potrebno nadaljevati z vsemi potrebnimi aktivnostmi za čimprejšnjo vzpostavitev nadzora nad bankami evrskega območja (angl. single supervisory mechanism, SSM) in šele kasneje z ukrepi za realizacijo vseh idej bančne unije, fiskalen in močnejše politične unije. Evropski ekonomsko-socialni odbor (več o tem UL EU 2013, 34-37) v zvezi s SSM poudarja še, da je treba takoj letos začeti s poenotenjem. Nadalje podpira ECB v prizadevanjih za nadzor vseh bank na območju EU in predlaga močnejšo vlogo Evropskega organa za sistemska tveganja (angl. European Systemic Risk Board - ESRB) in ECB v okviru bolj povezanega finančnega sistema in poziva Komisijo, naj podrobneje predstavi sodelovanje nacionalnih organov in ECB. Vendarle pa je na tem mestu potrebno poudariti, da bi morala biti procesa vzpostavitve bančne unije in trdnejšega fiskalnega okvirja vzporedna. Voditelji držav in vlad EU pa so na rednem zasedanju ob koncu leta naredili nov korak do uresničitve bančne unije za države evrskega območja in s tem omogočili pričetek osrednjega projekta za dolgoročno spopadanja z dolžniško krizo in zagotavljanjem trdnosti denarne unije. O bančni uniji so se 13. decembra lani 'dogovorili finančni ministri in ECB bo tako verjetno z januarjem 2014 dobila neposreden nadzor. SSM bo veljal za države evrskega območja, lahko pa se pridružijo tudi druge države EU (prirejeno po Evropska komisija 201 2c). Sporazum daje ECB široka pooblastila, vključno s pooblastili odvzemanja ali dajanja dovoljenj posameznim bankam, njihovim preverjanjem in sankcioniranjem in je dobro izhodišče za neposredno pomoč bankam iz evropskega fonda, kar je bistvenega pomena za izhod iz dolžniške krize. Med drugimi strokovnjaki tudi izvršna direktorica MDS Christine Lagarde poziva EU k napredku pri oblikovanju polne bančne unije, ki bi torej poleg nadzora uvedla še enotno jamstvo vlog in shemo za reševanje bank (IMF 2013). 12 To so EBA (angl. European Banking Authority), EIOPA (angl. European Insurance and Occupational Pensions Authority) in ESMA (angl. European Securities and Markets Authority). 6. Zaključek Ob predlogu evropske komisije za oblikovanje bančne unije na evrskem območju ne gre pozabiti, da je bila EMU ustanovljena, da bi prinesla blaginjo in stabilnost po vsej Evropi. Je temelj EU. EU in EMU pa se danes soočata s temeljnim izzivom in to je, kako to mednarodno integracijo okrepiti, da bo lahko zagotavljala gospodarsko in socialno blaginjo vsem njenim državljanom. Pri sledenju tega cilja lahko slej ali prej pride do pomembnega razpotja med mnenji posameznih držav, in sicer na področju dodatnega odrekanja suverenosti in področju razporeditve bremena slabega poslovanja bank v različno gospodarsko dobrih državah članicah. Oboje pa je v prvi vrsti politični problem, ki lahko ima daljnosežne posledice. Lahko tudi razpad evrosistema. Evropske bančne unije kot take nikakor ne moremo predstavljati kot čudežnega zdravila za vse tegobe stare Evrope in težave evrskih bank, prinaša pa dokaj dobre rešitve za nekatere velike težave, ki so se jasno pokazale ob poglabljanju krize. Slovensko stališče je glede tega podobno nemškemu in gre v smeri nujnosti ukrepov za obvladovanje in ustavitev dolžniške krize, precej zadržanosti pa je čutiti glede neposrednega zagotavljanja pomoči EFSF in ali ESM bankam v težavah, in to predvsem z vidika vprašanja, kakšni bodo pogoji pridobitve teh sredstev. Trenutno smo priča politični odločitvi o prioritetnem pomenu bančne unije oziroma tistega njenega dela, ki uvaja enotni nadzor. Toda, kako naj nemoteno deluje bančna unija, katere bistvo je, da bo finančna sredstva črpala na nadnacionalni ravni, če vir teh sredstev v fiskalnem smislu še ni čisto dorečen? LITERATURA IN VIRI /REFERENCES: Abele, Hanns et al., (201 2) Der offene Brief der Okonomen im VVortlaut. Frankfurt Allgemeine VVirtschaft. BBC news.online, (2012) Brussels plans European banking union from 2013. Brglez, Vlado, (2012) Evropski načrti za večjo regulacijo v bančnem sektorju. Časnik.si. Burda, Michael, et al., (2012) In support of a European banking union, done properlv: A manifesta by economisfs /n Germany, Austria and Switzerland. Chu, Ben, (2012) Bundesbank opposes European banking union. The Independent. Cvelbar, Matic ,(2012) 160 nemških ekonomistov bi banke pustilo propasti. Finance. Čeh, Silva (2012) EU hoče nadzorovati banke. Delo.si Damijan, Jože P., (2012) Razkol med nemškimi ekonomisti glede podpore reševanju evra. Damijan blog. Delo, (2012) Moody's znižal boniteto več avstrijskih in nemških bank. EU Express - evropska komisija (2012) Tesnejše usklajevanje politik in izvajanje reform je nujno za dobro vseh državljanov EU. European banking federation, (2012) EBFvve/comes European Council Conclusions. European council - president. Brussels, 26. 6. 2012. Towards a genuine economic and monetary union - Report by President of the European Council Herman Van Rompuy European council, (2012a) Conclusions CO EUR 15 - CO_Cl 3: 18/19 October 2012 Evropska komisija - Gospodarske in finančne zadeve, (201 2a) Pakt za stabilnost in rast. Evropska komisija, (201 2c) Bančna unija postaja realnost. Evropska komisija, (2009) Komisija sprejela zakonodajne predloge za okrepitev finančnega nadzora v Evropi. I P 09/1447. Evropska komisija, (2012) Evropska bančna unija. Evropska komisija, (201 2b) Posodobitev - bančna unija (memo). Evropski svet, (2008) Prečiščena različica pogodbe o evropski uniji in pogodbe o delovanju Evropske unije. Evropski svet - predsednik, (2012) Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji - Poročilo predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuva. Evropski svet, (201 2a) Pomen vrhunskega srečanja za evroobmočje Evropski svet, (2012b) Pogodba o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost. IMF (2013), Transcript of Managing Directar's Nev/ Year Press Briefing, VVashington: 13. 01. 2013. Kabinet predsednika vlade (2012) Magnetogram »doorstep« izjave predsednika vlade RS Janeza Janše pred zasedanjem evropskega sveta. Kenda, Albina, (2012). Odpovedati se bo treba še delu bančne suverenosti. Finance.si. Kramžar, Barbara, (2012) Manevrski prostor Angele Merkel. Delo. si Krive, Peter, (2012) Kaj bi evropska bančna unija prinesla slovenskim bankam. Dnevnik. Moody's (201 2a) Euro Area Sovereign Crisis & Affected Credits Moody's, (2012) Moody's Bank Rafings 2012. Multimedijski portal MMC RTV SLO, 8. 6. 2012. novice.Dnevnik.si, (201 1 ) Pakt za evro plus: Štiri članice EU že z ukrepi, Slovenija med redkimi z osnutkom. Portal Europa, (2012) Vodnik po evroiargonu. S&P's - Standard & Poors, (2012) New rafings and rating actions. Settle, Michael., (2012) Britain »to veto banking union«. The Herald. Glasgovv. STA, (2012) Slovenija bi bančno unijo osredotočila na velike čezmejne skupine. Siol. Nef. STA, (201 2a) EU verjame v zagon stalnega reševalnega sklada v juliju. Siol. Net. Times.si, (2012) Štirje predsedniki razgrnili vizijo o evropski bančni in tiskalni uniji. Times.si, (201 2a) Evropska prihodnost brez Velike Britanije? Uradni list Evropske unije (2013), Mnenje Evropskega ekonomskosoaalnega odbora o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) v zvezi z njeno povezavo z Uredbo Sveta (EU) št. .../... o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko COM (2012) 512 fina! -2012/0244 (COD) in in o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Časovni načrt za uvedbo bančne uniie COM f2012) 510 final (2013/C 11/08) Vlada RS, (201 1 ) Spremljanje in vodenje na ravni EU (evropski semester). Žerjavic, Peter (2012), Bančna unija razdvaja staro celino. Delo.si