Koliko nas stane seciranje bank
NatisniMedij: Finance Avtorji: Lipnik Karel Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 11. 2012 Stran: 5
NKBM danes pojasnjuje stomilijonsko izgubo
Slovenske banke so v globoki izgubi, največje banke v regiji pa letos kljub dodatnemu poslabšanju poslovnega okolja kujejo lepe dobičke. Razmere obvladujejo z velikimi kapitalskimi rezervami, ki so jih ustvarile v minulih letih.
Druga največja banka danes razkriva poslovanje skupine v prvih devetih mesecih letos. Izguba bo verjetno nekoliko manjša kot v matični banki, kije ima sto milijonov evrov. Hčerinska Poštna banka Slovenije ima namreč po devetih mesecih 1,5 milijona evrov čistega dobička, z dobičkom paposluje tudi srbska Credy banka. Vendar pa so težave zaradi kapitalske ustreznosti banke vsak dan večje. Čisti obrestni prihodki so, ob močnem krčenju posojilnega portfelja, v tretjem četrtletju upadli še močneje kot v prvem polletju. Banka nujno potrebuje izdatno povečanje kapitala, kibiji omogočilo, da posojilno dejavnost prilagodi tveganosti okolja. Da se tudi v tveganem okolju da poslovati z dobičkom, kažejo rezultati največjih bank v regiji.
Podobne težave ima tudi NLB, čeprav ima po treh četrtletjih dobiček. Ta je namreč posledica izrednih dogodkov, medtemko je banka, kljub dokapitalizaciji, letos izgubila deset odstotkov premoženja.
Unicredit bolje z manj dobrega imena
Unicredit Group je največja bančna skupina v regiji. V prvih devetih mesecih letos so ji čisti obrestni prihodki upadli za 4,6 odstotka, čiste provizije pa za 3,8 odstotka. Unicredit je lani prevrednotila vse hčerinske družbe in znižala vrednost njihovega »dobrega imena«, kar je banko pahnilo v rekordno izgubo in pred koncem minulega leta je z izdatno dokapitalizacijo popravila kapitalsko ustreznost. Slabitve in rezervacije posojilnega portfelja so letos 13 odstotkov večje kot lani, kar pa skupina precej dobro obvladuje in dobiček po devetih mesecih znaša 1,4 milijarde evrov. Kapitalska ustreznost Tier 1 je konec septembra znašala 10,7 odstotka.
V Sloveniji so Unicreditu obrestni prihodki letos vprvih devetih mesecih upadli za 5,4 odstotka, čiste provizije so na medletni ravni zrasle za tri odstotke. Vendar pa so se odpisi povečali za več kot četrtino, banka pa je utrpela tudi izgube iz finančnih naložb. Banka ima tako po devetih mesecih manj kot desetino lanskega dobička v istem obdobju. Opozarjamo, da podatki veljajo za celotno dejavnost Unicredita v Sloveniji, zato se podatki nekoliko razlikujejo od podatkov slovenske hčerinske banke.
Erste Bank upadle marže
Erste Bank je v prvih devetih mesecih letos ustvarila štiri odstotke manj čistih obrestnih prihodkov kot v istem obdobju lani. Obrestna marža je znašala 2,82 odstotka, medtem ko je lani presegala tri odstotke. Upad banka razlaga s spremembami v portfelju in skromnem povpraševanju po posojilih. Čiste provizije so se znižale za pet odstotkov. Slabitve bančne skupine so se zmanjšale za petino. Lani je banka, podobno kot Unicredit, odpravila pretirano ovrednoteno dobro ime, kar jo je potisnilo v skoraj milijardo evrov izgube. Letos ima po devetih mesecih 597 milijonov evrov čistega dobička.
Raiffeisen občutila Slovenijo
Avstrijska banka Raiffeisen poslovanje v devetmesečju razkriva konec novembra. V prvih šestih mesecih letos pa so ji čisti obrestni prihodki upadli za pet odstotkov, čiste provizije pa za dva odstotka. Čeprav so slabitve in rezervacije skoraj enake lanskim, pa je bil dobiček 16 odstotkov večji kot lani in znaša povsem zgleden 701 milijon evrov.
Slabše razmere so opazne v Sloveniji, kjer so banki čisti obrestni prihodki upadli za 23 odstotkov in dosegli okoli 12 milijonov evrov. Čiste provizije so na medletni ravni upadle za pet odstotkov in znašajo okoli štiri milijone evrov. Banka je kljub temu poslovala bolje kot lani. Po lanski polletni trimilijonski izgubi je letos ob polletju ustvarila skromen dobiček. Ta je posledica za polovico manjših slabitev kot v prvem lanskem polletju.
OTP več slabitev, a vseeno dobiček
Tudi madžarska banka OTP letos brez večjih težav posluje z dobičkom, čeprav so se slabitve in rezervacije povečale za več kot petino. Zaradi večjih slabitevje sicer čisti dobiček vforintih upadel za 12 odstotkov. Čisti obrestni prihodki so se povečali za skoraj pet odstotkov (znova v lokalni valuti).
VZMD bi delnice NKBM ponudil malim delničarjem
► Združenje malih delničarjev VZMD je vložilo nasprotni predlog za skupščino delničarjev NKBM, ki bo 11. decembra glasovala o dokapitalizaciji. VZMD nasprotuje izključitvi prednostne pravice obstoječih delničarjev. Predlaga dokapitalizacijo za sto odstotkov osnovnega kapitala z javno ponudbo delnic, pri tem pa bi imeli obstoječi delničarji prednostno pravico. Skupno bi tako NKBM z izdajo novih delnic zbrala nekaj več kot 50 milijonov evrov.
► Zdajšnji predlog predvideva dokapitalizacijo za 50 milijonov evrov v denarju (dokapitalizacijske delnice se izdajo po ceni 1,30 evra), hkrati pa uprava načrtuje, da bo odkupila za 150 milijonov evrov hibridnih instrumentov ali pa pridobila tolikšno hibridno posojilo.
