Upravljalci državnega premoženja skrivajo podatke o svojem zasebnem premoženju
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Suzana Rankov, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 02. 11. 2010 Stran: 24 Foto: Matej Povše / dokumentacija Marka Goloba / Luka Cjuha
Predsednica uprave agencije za upravljanje kapitalskih naložb države Dagmar Komar ter člana uprave Marko Golob in Danilo Grašič, ki bodo imeli v prihodnjih letih eno odločilnih besed pri upravljanju z nekaj milijard vrednim državnim premoženjem, ne želijo razkriti svojega osebnega premoženja. K temu smo jih pozvali predvsem zato, ker je bil osnovni namen agencije prav vzpostavitev bolj transparentnega upravljanje z državnim premoženjem. Poleg tega so funkcije v upravi in tudi svetu agencije ene najvplivnejših institucij zasedli v javnosti relativno neznani ljudje, o preteklosti nekaterih izmed njih pa se pojavlja precej špekulacij.
Člani upravnega odbora Evropske investicijske banke, med katere je bil nedavno imenovan tudi Tone Rop, so podatke o svojem premoženju objavili kar na spletni strani banke.
V nasprotju s takšnim transparentnim delovanjem pa se je uprava novoustanovljene agencije za
upravljanje kapitalskih naložb države - Dagmar Komar, Marko Golob in Danilo Grašič (od leve proti desni) – odločila za skrivanje podatkov o osebnem premoženju pred javnostjo.
Državni zbor je o imenovanju uprave agencije odločal šele 20. oktobra, toda Dagmar Komar, Marka Goloba in Danila Grašiča smo že v začetku oktobra prosili za podatke o njihovem osebnem premoženju in poslovni poti: nepremičninah, premičninah večjih vrednosti, delnicah, deležih, točkah vzajemnih skladov, dolgovih, depozitih ter članstvu v nadzornih svetih podjetij in lastništvu podjetij, iz katerih so izstopili v zadnjih desetih letih.
Tovrstne podatke bodo morali posredovati tudi komisiji za preprečevanje korupcije, ki spremlja morebitne spremembe zasebnega premoženjskega stanja ljudi, ki upravljajo z državo. Za podatke smo še pred imenovanjem uprave agencije zaprosili zato, da ne bi bilo nikakršnega dvoma, da bi lahko v prihodnje kot člani vodstva agencije pri svojem delu prihajali v konflikt interesov.
Pričakovati je bilo, da bi bil o možnem konfliktu interesov še pred odločanjem seznanjen tudi državni zbor. Slednji sicer lahko odpokliče člane uprave agencije, vendar zgolj s 46 glasovi poslancev, glede na porodne krče pri vzpostavitvi delovanja agencije in zakonska določila pa je trenutno praktično edini nadzor nad delovanjem agencije nadzor javnosti.
K prošnji za razkritje premoženja še pred imenovanjem so nas spodbudile tudi neuradne informacije o zapletih z imenovanjem Danila Grašiča za namestnika direktorja Slovenske odškodninske družbe leta 2002. Eden od pristojnih ministrov je namreč njegovo imenovanje tik pred zdajci ustavil, ker naj bi po preverjanju ugotovili, da naj bi imel pri komaj 34 letih nekaj milijonov evrov premoženja.
Dagmar Komar, takrat še zaposlena na Zavarovalnici Triglav, nam je v začetku oktobra obljubila, da nam bo podatke, ki so potrebni in zakonsko predpisani, posredovala, ko bo obveščena o svojem imenovanju v državnem zboru.
Tudi Marko Golob nam je takrat zagotovil, da nima "nikakršnih problemov z razkritjem premoženjskega stanja po izvolitvi v okviru zakonskih zahtev". Edini je bil tudi nekoliko bolj konkreten glede svojega premoženja: "Prepričan sem, da moje delno lastništvo (7,7 odstotka kapitala ) zasebnega podjetja LTH Ulitki d.o.o. (prek Lior Invest d.o.o.), ki dela 100-odstotno za izvoz, in še enega spečega podjetja, ki že dve leti ni aktivno, ni razlog za konflikt interesov, še manj moje ostalo premoženje."
Danilo Grašič nam je sprva obljubil, da bo podatke zbral v nekaj dneh, čez nekaj dni pa nam je ponudil možnost, da bi se kljub prošnji za pisni odgovor v živo pogovorili o njegovem premoženju. O njegovih poslih na trgih jugovzhodne Evrope, zlasti v Črni gori, ni mogoče izbrskati podatkov, ki bi potrdili neuradne informacije o milijonskih transakcijah, v katere je bil v preteklih letih vpleten Grašič. Po javno dostopnih podatkih pa se je Grašič šele septembra letos, torej po odločitvi vlade, da ga predlaga za kandidata za člana uprave agencije, umaknil kot zastopnik zasebnega podjetja PCE, čeprav je že dobro leto zaposlen na državni banki SID, v oddelku za upravljanje s slabimi naložbami. Do leta 2004 je bil tudi solastnik podjetja PCE skupaj s Kazimirjem Živkom Preglom, nekdanjim predsednikom uprave Mercatorja in kasneje enim vplivnejših lobistov v gospodarstvu.
Ko smo glede na njihovo obljubo nekaj dni po izvolitvi na člane uprave agencije ponovno naslovili prošnjo, da bi razkrili svoje osebno premoženje, pa nam je v svojem imenu in v imenu obeh članov uprave Dagmar Komar sporočila, da so polno zasedeni z vzpostavitvijo delovanja agencije: "Podatki, ki jih želite, pa so tako natančni, da bi nam v tem trenutku vzelo preveč časa; nameravamo pa jih v kratkem pripraviti in jih bomo na podlagi uradnega poziva državnih ustanov tem tudi posredovali."
Kot je razbrati iz njenega pojasnila, javnosti sploh ne nameravajo posredovati podatkov o svojem premoženju, kar so na primer v zadnjih letih brez pomislekov naredili predsedniki političnih strank in ministri zadnjih dveh vlad. Čeprav člani uprave agencije načeloma veljajo za strokovnjake, torej niso politični funkcionarji, pa ni dvoma, da so enako kot politiki potencialno podvrženi skušnjavi, da bi delali v svojo korist. Prav tako velja ponovno spomniti na pomisleke, ki so se pojavljali še pred imenovanjem vodstva agencije. Za večino namreč velja, da nima niti referenc, ki bi bile primerne za upravljanje državnega premoženja, niti niso jasne njihove dosedanje poslovne vezi.
Razprava končana v petih minutah
Razprava o eni najpomembnejših kadrovskih odločitev je bila 20. oktobra v državnem zboru končana v pičlih petih minutah. K razpravi o imenovanju vodstva agencije sta se namreč prijavila le dva poslanca, Matevž Frangež (SD) in Rudolf Petan (SDS). Petan je opozoril, da se z agencijo krepi paradržava in predvsem nepregledno, zakulisno politično odločanje. Tarča sprememb v upravljanju je po njegovi oceni preostanek državnega premoženja, s katerim bosta novoimenovana in navidezno neodvisna uprava in svet agencije upravljala po nalogu interesov nove politike. "Vse to bo zapakirano pod krinko strokovnosti in neodvisnosti."
Frangež pa je opozoril na sporen način tovrstnih imenovanj, pri katerih ima parlament relativno zavezane roke: "Preseneča dejstvo, da poslanci ob nedvomnem zaupanju v vlado v tem primeru nimamo niti najmanjše možnosti te ljudi, ki bodo z našim zaupanjem odločali, na kakšen način se bo upravljalo državno premoženje, vprašati niti enega samega vprašanja."
Gaspari za javno razkritje premoženjskega stanja
Ker je ob predstavitvi agencije v Bruslju maja letos razvojni minister Mitja Gaspari med drugim dejal, da je agencija profesionalna institucija, ki se bo ukvarjala s podjetniškim vladanjem in se ustanavlja tudi, da bi se izognili korupciji in drugim neljubim pojavom, ki jih običajno državno premoženje nosi s sabo, smo ga prosili za komentar. Po njegovem mnenju bi morali sicer člani uprave agencije za upravljanje kapitalskih naložb svoje premoženje razkriti tudi javnosti, toda sočasno nas je napotil na komisijo za preprečevanje korupcije.
Agencija bo imela velike pristojnosti
Način delovanja agencije določata dva zakona, in sicer o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije in o preoblikovanju Kapitalske družbe.
Naloge agencije so:
- priprava letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb,
- pridobivanje kapitalskih naložb na podlagi letnega načrta,
- uveljavljanje glasovalne pravice na skupščinah družb,
- spremljanje uspešnosti poslovanja teh družb,
- sodelovanje s člani organov teh družb (vodstvom družb in nadzornimi sveti),
- nastopanje v prevzemnih postopkih...,
- samostojno razpolaganje s portfeljskimi naložbami,
- naložbe Republike Slovenije, katerih skupna knjigovodska vrednost presega 20 milijonov evrov, in strateške naložbe Republike Slovenije (njihov seznam bo določil na predlog vlade državni zbor) prodaja oziroma kupuje po predhodnem soglasju vlade, Kad in Sod ne bosta smela več razpolagati z nobeno kapitalsko naložbo, ki bo določena za strateško oziroma katere skupna knjigovodska vrednost bo presegla 20 milijonov evrov.
S temi naložbami bo upravljala agencija. Toda ne glede na to bo agencija lahko le izvrševala glasovalne pravice na skupščinah, in sicer v imenu in za račun Kada in Soda (torej na podlagi vnaprej pripravljenih izhodišč za glasovanje, ki jih bosta pripravila Kad in Sod). Kad bo namreč po preoblikovanju kapitalska naložba agencije, zakon pa ni določil nobenih omejitev pri upravljanju preostalega premoženja Kada,po novem Kad in Sod tudi ne smeta niti v celoti niti delno razpolagati (prodajati oziroma kupovati) z nobeno kapitalsko naložbo, ki je opredeljena kot strateška naložba, skladno z zakonom, ki ureja upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije, ali v kateri skupna knjigovodska vrednost naložbe družbe Kada ali Soda presega 20 milijonov evrov brez soglasja njunih skupščin. Skupščina Kada bo po novem agencija, Kad pa bo dobil tudi nov nadzorni svet, katerega pristojnost bo tudi imenovanje in razreševanje uprave.
