Grbčeva ni imela časa za pritožbo na izbris Centra Naložb
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: ZPRE-1, ZGD-1C, mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 02. 2010 Stran: 25
Stečajni upravitelj Centra Naložb Aleksander Šimon je okrožnemu sodišču v Mariboru predlagal, da takoj zavrne sklep o izbrisu Centra Naložb in v čim krajšem času odloči bodisi o začetku prisilne poravnave bodisi o začetku stečajnega postopka.
Kot smo že poročali, je namreč okrožno sodišče v Mariboru v začetku minulega tedna sprožilo postopke za izbris Centra Naložb iz sodnega registra, ker jim na sedežu družbe ni uspelo vročiti uradnih pošiljk. Predsednica uprave Centra Naložb Jana Grbec je tedaj sicer napovedala, da se bo na sklep sodišča "takoj pritožila", vendar tega ni storila. Ko smo želeli izvedeti, zakaj ne, je Grbčeva odvrnila, da je to vložil Šimon. Vendar pa je Šimon dejansko vložil le predlog (če bi sodišče sprejelo njegov predlog, bi to pomenilo, da je priznalo lastno napako), medtem ko lahko zahtevo za prekinitev na sodišče naslovijo le upniki, lastniki ali uprava Centra Naložb. Po soočenju s tem podatkom nam je Grbčeva odvrnila, da ni imela časa pripraviti tudi zahteve za zavrnitev sklepa o izbrisu Centra Naložb. Istočasno je namreč pripravljala tudi dopolnjen predlog za prisilno poravnavo, ki ga je na sodišče poslala minuli petek.
"V zakonskem roku 60 dni bom poslala pritožbo na izbris," nam je včeraj še povedala Grbčeva, medtem ko namigov poznavalcev razmer, da izbrisu sploh ne bo ugovarjala, ni želela komentirati.
Opozorimo, da je že s predlogom za izbris Grbčeva pridobila dodaten čas, po katerem upniki ne bi mogli izpodbijati nekaterih poslov, kot je denimo prenos delnic Pivovarne Laško in Mercatorjevih dividend iz Centra Naložb na Kolonel. Na drugi strani bi izbris Centra Naložb utegnil koristiti tudi njegovim upnikom s Pivovarno Laško na čelu. Po izbrisu Centra Naložb bi namreč Kolonel kot edini aktivni lastnik nasledil tudi premoženje Centra Naložb in neposredno odgovornost za njegove dolgove. To bi sicer posledično privedlo tudi do stečaja Kolonela, kar pa po vsej verjetnosti ni v interesu njegovih lastnikov z Boškom Šrotom in Pierpaolom Ceranijem na čelu.
