Mali delničarji prvič organizirano na skupščino Sklada za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka
NatisniSpoštovane male delničarke in mali delničarji družbe Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka, d.d. (v nadaljevanju TNP)!
Ljubljana, 15. april 2010
Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanju: Društvo MDS) je nevladna organizacija, ki je nastala spontano, predvsem pa zaradi vse bolj očitne in izrazite potrebe po povezovanju ter aktivnejšem zastopanju malih delničarjev na skupščinah in pri delu gospodarskih družb.
Poudarek dela Društva MDS je v vključevanju različnih interesov v delo društva, ter uspešnem zastopanju na posameznih skupščinah gospodarskih družb. Primarna cilja takšnega delovanja sta: (1.) uspešno upravljanje investicije ter (2) promocija morebitnih uspehov organizacije in ne posameznika, z namenom osveščanja in izobraževanja malih delničarjev o njihovih pravicah in tudi dolžnostih.
Društvo MDS smo formalno ustanovili v mesecu aprilu 2009, vendar nam izkušenj z delom na področju zaščite in zastopanja interesov malih delničarjev ne manjka. Z njim se namreč ukvarjamo v različnih delovnih oblikah že od konca junija 2006. Društvo MDS je po pričakovanju hitro raslo in vzpostavilo že 24 odborov malih delničarjev (v nadaljevanju OMD) v vseh večjih podjetjih in finančnih holdingih, ki delujejo na območju Republike Slovenije, tako v javnih kot nejavnih delniških družbah. Več o delovanju Društva MDS si lahko ogledate na spletnem naslovu www.skupaj.si.
V začetku aprila 2010 pa smo združili moči skupaj z Zavod za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev Maribor, katerega soustanovitelj je Stojan AVER. Skladno z našimi načeli množičnega vključevanja delničarjev v odločanje, sloganom »SKUPAJ SMO MOČNEJŠI«, ter vključevanju interesov vseh malih delničarjev, smo se dogovorili s Stojanom Auerjem in Stanetom Zajškom, predsednikom Zavoda za izobraževanje malih delničarjev, o sodelovanju pri zaščiti interesov vseh delničarjev, tako na področju širše Štajerske regije, kot na področju ostale Slovenije. Stojan Auer, ki ga sicer poznamo iz sveta zabave in TV, je sedaj občinski svetnik in zaščitnik interesov občanov Mestne občine Maribor, ter delničarjev s širšega štajerskega območja.
Od 16. 4. do 30. 4. 2010 poteka zbiranje pooblastil za skupščino družbe Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka, d.d., ki bo potekala v četrtek 6. 5. ob 11.00 uri, v prostorih Sport hotela Pokljuka, Goreljek 103, 4274 Zgornje Gorice.
Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo nova datoteka, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).
Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o Skladu za spodbujanje razvoja TNP pa kliknite tukaj.
Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo nova datoteka, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).
Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o Skladu za spodbujanje razvoja TNP pa kliknite tukaj.
Ker pa vas večina do tega pisma ni dobila nobene informacije o delu SKLADA ZA SPODBUJANJE RAZVOJA TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA smo naredili malce kronološkega pregleda, ki sledi v nadaljevanju.
Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka (v nadaljevanju: STNP) je bil ustanovljen po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetjih z družbenim kapitalom, ki opravljajo turistično dejavnost in katerih nepremičnine stojijo na območju TNP. V STNP je svoj certifikat leta 1998 vložilo približno 12 tisoč državljanov in državljank. STNP je začel z delom v zelo omejenem obsegu, saj naj bi pri pridobivanju kapitala naletel na težave. Nobena od družb, kjer je imel STNP svoje deleže, ni nemoteno poslovala ali sploh ni poslovala, saj so vse bile v postopku prisilne poravnave ali stečaja oz. nelikvidne.
Konec leta 2001 je takratni direktor STNP g. Jože Resman obvestil javnost, da bodo vlagatelji do konca leta končno obveščeni, kolikšna je vrednost njihovega premoženja. Po njegovi oceni naj bi bila dobra polovica vseh zbranih certifikatov zamenjana za delnice, naknadno zbrano premoženje pa bi še dodatno povečalo premoženje delničarjev STNP. STNP je bil v tem času tudi lastnik petine vseh turističnih objektov na območju TNP. Morebitno dodatno premoženje, ki bi ga STNP dobil naknadno, naj bi se upoštevalo pri povečanju vrednosti premoženja delničarjev.
Neuradno je krožila tudi informacija, da deleži vlagateljev ne bodo presegli 20 odstotkov vrednosti certifikata. G. Resman, ki je v tem času še vedno opravljal funkcijo direktorja STNP, je izjavil, da delnice STNP v prihodnjih letih res ne bodo vlagateljem prinašale dividend, ker bo šel dobiček v razvoj, bodo pa pridobivale tržno vrednost. Ob zbiranju certifikatov za STNP se namreč ni vedelo, katere nepremičnine oziroma kakšen kapital le-ta ponuja. To naj bi bilo v domeni Agencije za privatizacijo, ki je pred zbiranjem certifikatov premalo jasno definirala, popisa nepremičnin pa takrat še ni bilo. Vse to naj bi bila, po njegovi oceni, posledica nedoslednega Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij z družbenim kapitalom, ki opravljajo turistično dejavnost in katerih nepremičnine so na območju TNP. Zato tudi domačini, ki jim je s tem zakonom bil obljubljen poseben status v parku, tega statusa niso dobili, čeprav so vložili certifikate v STNP.
Sredi leta 2005 vlagatelji certifikatov še vedno niso bili obveščeni o vrednosti svojega premoženja. Izkazalo se je, da so v tem času večino vrednejših nepremičnin olastninili in izločili iz popisa nepremičnin STNP. V njem so ostali le tržno manj zanimivi objekti. Iz portfelja STNP so bili izločeni počitniški domovi in hoteli, tako, da so v njem ostali le Šport hotel in Penzion Jelka na Pokljuki s 40.000 kvadratnimi metri zemljišč, gostišče Savica s parkiriščem, bife Zatrnik, 3500 kvadratnih metrov stavbnega zemljišča v Ukancu, ki so ga prevzeli od Igralnice Portorož in vodno zajetje Goreljek s celotnim vodnim sistemom, ki naj bi ga v prihodnje tržili. Našteti objekti so ostali STNP zato, ker so imeli neveljavna najemna razmerja.
Glavnino premoženja STNP konec leta 2008 so predstavljala naslednja osnovna sredstva:
Konec leta 2001 je takratni direktor STNP g. Jože Resman obvestil javnost, da bodo vlagatelji do konca leta končno obveščeni, kolikšna je vrednost njihovega premoženja. Po njegovi oceni naj bi bila dobra polovica vseh zbranih certifikatov zamenjana za delnice, naknadno zbrano premoženje pa bi še dodatno povečalo premoženje delničarjev STNP. STNP je bil v tem času tudi lastnik petine vseh turističnih objektov na območju TNP. Morebitno dodatno premoženje, ki bi ga STNP dobil naknadno, naj bi se upoštevalo pri povečanju vrednosti premoženja delničarjev.
Neuradno je krožila tudi informacija, da deleži vlagateljev ne bodo presegli 20 odstotkov vrednosti certifikata. G. Resman, ki je v tem času še vedno opravljal funkcijo direktorja STNP, je izjavil, da delnice STNP v prihodnjih letih res ne bodo vlagateljem prinašale dividend, ker bo šel dobiček v razvoj, bodo pa pridobivale tržno vrednost. Ob zbiranju certifikatov za STNP se namreč ni vedelo, katere nepremičnine oziroma kakšen kapital le-ta ponuja. To naj bi bilo v domeni Agencije za privatizacijo, ki je pred zbiranjem certifikatov premalo jasno definirala, popisa nepremičnin pa takrat še ni bilo. Vse to naj bi bila, po njegovi oceni, posledica nedoslednega Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij z družbenim kapitalom, ki opravljajo turistično dejavnost in katerih nepremičnine so na območju TNP. Zato tudi domačini, ki jim je s tem zakonom bil obljubljen poseben status v parku, tega statusa niso dobili, čeprav so vložili certifikate v STNP.
Sredi leta 2005 vlagatelji certifikatov še vedno niso bili obveščeni o vrednosti svojega premoženja. Izkazalo se je, da so v tem času večino vrednejših nepremičnin olastninili in izločili iz popisa nepremičnin STNP. V njem so ostali le tržno manj zanimivi objekti. Iz portfelja STNP so bili izločeni počitniški domovi in hoteli, tako, da so v njem ostali le Šport hotel in Penzion Jelka na Pokljuki s 40.000 kvadratnimi metri zemljišč, gostišče Savica s parkiriščem, bife Zatrnik, 3500 kvadratnih metrov stavbnega zemljišča v Ukancu, ki so ga prevzeli od Igralnice Portorož in vodno zajetje Goreljek s celotnim vodnim sistemom, ki naj bi ga v prihodnje tržili. Našteti objekti so ostali STNP zato, ker so imeli neveljavna najemna razmerja.
Glavnino premoženja STNP konec leta 2008 so predstavljala naslednja osnovna sredstva:
- zemljišče Studor v vrednosti 35.000 evrov,
- omrežje – vodovod Pokljuka (556 tisoč evrov) in oprema (37 tisoč evrov),
- naložbene nepremičnine: Savica Ukanc (dobrih 272 tisoč evrov) ter dolgoročne finančne naložbe v podjetjih Šport hotel Pokljuka (1,66 milijona evrov), Pokljuka turizem (705.000), Žičnice Vogel (812.235) in ATC Kanin (skoraj 90 tisoč).
Osnovni kapital Sklada danes predstavlja 1.130.793 delnic z nominalno vrednostjo 4,17. evra. 51-odstotni lastnik je Republika Slovenija, po 3,57-odstotni delež imajo občine Bled, Bohinj, Bovec, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora in Tolmin, 0,02 odstotka občina Pivka in 0,01 odstotka občina Trebnje. Fizični vlagatelji imajo dobrih 271 tisoč delnic oziroma 23,98-odstotni delež Sklada TNP.
Sedanji direktor STNP g. Ivan Novak je leta 2008 izjavil, da je delo STNP, v prvi vrsti, zagotoviti prenovo za prevzete nepremičnine v takšni meri, da bodo izpolnjevale pogoje za obratovanje. Glede uspešnosti naložb Sklada je ocenil, da se uspešnost le-teh kaže predvsem v tem, da nobena od nepremičnin ni več v razpadajočem stanju, temveč so vse bodisi v postopku prenove (npr. Gostišče Jelka) ali pa so investicije v fazi zaključevanja.
Za izvajanje omenjenih dejavnosti Sklad ni pridobil javnega denarja. Sklad, kot delniška družba, je celotno aktivnost temeljil na tržnih principih, lastnih sredstvih, kandidiranju na javnih razpisih strukturnih skladov in s sofinanciranjem strateških partnerjev Brest Cerknica, d. o. o., in Elmont, d. d., preko hčerinskih družb.
Nekdanje odgovorne osebe vodstva STNP sicer zatrjujejo, da v preteklosti pri prodaji hotelov in pri poslovanju družbe ni bilo nepravilnosti. Kapitalska vrednost STNP zaradi tega naj ne bi bila zmanjšana in tudi mali delničarji naj ne bi bili prikrajšani. Po njihovih trditvah je bila kupnina od prodaje nepremičnin vložena v novo gondolo na Voglu, lastniški delež STNP pa je s tem bil povečan na 15 odstotkov.
Kljub vsemu, ob upoštevanju dejstva, da med malimi delničarji in STNP od začetka poslovanja družbe ni potekalo odprto obveščanje o bistvenih vprašanj, povezanih z lastništvom malih delničarjev, le-ti imajo vso pravico izvedeti, kaj se je v resnici dogajalo z vrednostjo njihovih delnic v letih po ustanovitvi STNP, zlasti v času, ko je večina vrednejših nepremičnin iz portfelja STNP bila prodana. Zato bodo o vsem tem na prihajajoči skupščini družbe zahtevali ustrezne odgovore in pojasnila odgovornih STNP, ki so družbo vodili v tem času.
To je le del zelo strnjenega pregled preteklega dogajanja, na podlagi javno objavljenih podatkov, ki ga bomo dopolnili v torek ko nam bo svoja stališča posredovalo vodstvom Sklada. Hkrati želimo izpostaviti tudi dejstvo, da na uradni spletni strani ni nikjer navedeno kdo sklad vodi, niti kdo ga nadzira, kakšna je lastniška struktura in druge pomembne informacije, zato smo tudi slednje podatke vključili na našo spletno stran.
Ker smo omejeni s finančnimi sredstvi smo poslali le omejeno število pooblastil. V kolikor ga niste prejeli si ga lahko natisnete na spletni strani www.skupaj.si in vpišete manjkajoče podatke (ime in priimek, naslov s hišno številko, številko in ime pošte) na listu 1 in na listu 4 vpišete kraj in datum izpolnitve in se podpišete, pravne osebe pa vtisnete še žig.
Podpisano in izpolnjeno pooblastilo skladno z navodili pošljite najkasneje do petka, 30. aprila 2010 na naslov Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana.
