Društvo MDS poziva državo naj dokapitalizira NLB z odkupom delnic Mercatorja, Pivovarne Laško in Heliosa

 

 

Davkoplačevalci morajo znova poseči v denarnico in dokapitalizirati NLB zaradi slabih kreditov v preteklosti. Na drugi strani, NLB hiti z odprodajo pomembnih deležev, s tem pa prevzema tudi prevelike rizike, kar lahko pripelje do ponovitve že videne zgodbe padlih tajkunov. Prav hitro se lahko zgodi, da bo kljub deklarativnim in zapisanim zavezam, kaj vse bo morebitni prevzemnik naredil, to postalo »mrtva črka na papirju«, ko se sesuje morebitna »hipotetična« finančna konstrukcija po vseh ekonomskih kriterijih (na podlagi javno dostopnih podatkov) zelo zadolženega potencialnega kupca PS Mercator. Da o težavah, ki lahko sledijo pri regulatorjih trga glede izdaje soglasij, sploh ne govorimo.

Z dolžnim spoštovanjem do potencialnega prevzemnika - menimo, da ta hip načrtovani nakup predstavlja preveliko tveganje tako zanj kot za Mercator, saj obstaja velika verjetnost, da bodo regulatorji dolgo presojali vpliv morebitne koncentracije obeh največjih trgovcev v regiji, škoda pa bi nastajala v obeh sistemih.

 

Ker NLB nujno potrebuje denar, davkoplačevalci pa ga žal morajo dati, se nam zdi najbolj smotrno, da ta trenutek v lastništvo Mercatorja, Pivovarne Laško in Heliosa vstopi Republika Slovenija ali njeni skladi, ter tako zagotovi sredstva za poslovanje NLB in morda tudi Banke Celje.

S tem se postopki ne ustavijo, temveč nadaljujejo z dolžno previdnostjo, hkrati z aktivnim upravljanjem s strani države za katero upamo, da bo temu bolje stregla, kot je to počela naša največja banka. Seveda pričakujemo tudi to, da bodo banke upnice na čelu z NLB izpolnile zavezo do Skupine Pivovarne Laško in ji omogočile dostojen reprogram in možnost nadaljnjega razvoja tudi v tem vmesnem času.

 

Če zanemarimo vse druge učinke vstopa države v te sisteme, bi država lahko kasneje ob morebitni uspešni prodaji, ki bi v nekaterih sistemih lahko bila opravljena po bistveno višjih cenah (npr. Helios), povrnila del prejšnjih vlaganj v sanacijo NLB. NLB bi dobila prepotrebna sredstva in hkrati bila razbremenjena aktivnega upravljanja, saj to ni njena primarna naloga. Ravno tako se zdi, da bi takšna rešitev pomenila velik plus za vse vpletene poslovne sisteme, delavce, dobavitelje in nenazadnje državljane Slovenije, ki ne bi brezglavo v vrečo NLB-ja potisnili denar, ampak bi ga zgolj zamenjali, upajoč, da se bo ta z uspešno kasnejšo prodajo teh delnic ob ugodnih ekonomskih okvirih povrnil v sistem in namenil v razvoj.