NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji  Datum: Sobota, 21. .junija 2025 Vir: TUKAJ

Potem ko je lani podjetju GIC Gradnje, Otmanu Zornu in njegovemu podjetju Zorn Plus spodletela prevzemna ponudba za nakup delnic Hranilnice Lon, zdaj njeno poslovanje pregledujeta Deželna banka Slovenije in Sparkasse.

Na skupščini Hranilnice Lon je uprava potrdila, da neimenovani prodajni posrednik, ki so ga angažirali nekateri delničarji, išče nove vlagatelje. Uprava je tudi razkrila, da so v Lonu vzpostavili virtualno sobo, v kateri potencialni prevzemniki pregledujejo podatke o poslovanju hranilnice, pri čemer se neuradno govori o dveh možnih prevzemnikih, je pojasnil predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stanković, ki je bil na skupščini.

Po naših informacijah nameravata delnice prodati podjetje GIC Gradnje v lasti Ivana Cajzka, ki obvladuje 20,28-odstotni, in poslovnež Otmar Zorn, ki ima v lasti 12,55-odstotni lastniški delež Lona, za svetovalca pri prodaji pa je bilo angažirano podjetje PricewaterhouseCoopers (PwC).

Možnosti, da bi do prevzema Lona, ki ima dovoljenje za opravljanje bančnih poslov, prišlo, so pičle, ocenjuje več medsebojno nepovezanih virov iz bančnih krogov. To pa zato, ker naj bi Zorn in GIC Gradnje za delnice hotela iztržiti (pre)visoko kupnino. V podatkovni sobi naj bi vodstvo Lona razkrilo le omejene podatke, ki jih po neuradnih podatkih pregledujeta oziroma jih bosta pregledovali dve manjši banki, ki poslujeta na slovenskem trgu – Deželna banka Slovenije in Sparkasse, sicer v avstrijski lasti. Kot je ocenil eden od naših sogovornikov, naj bi banki le tipali teren za kasnejši možni prevzem.

Po pojasnilih Lona trenutno v zvezi s prodajo delnic ne poteka prevzemni postopek. Nekateri večji lastniki že od neuspele prevzemne ponudbe iščejo interes pri potencialnih strateških investitorjih za prodajo svojega deleža, pri čemer v tem trenutku ni mogoče predvideti, kdaj bi se ta proces lahko zaključil oziroma ali bo prišlo do transakcije. »V Lonu le zagotavljamo potrebne organizacijske in druge ukrepe, da se zagotovi ustrezna podpora pri posredovanju podatkov, vse izključno z namenom, da se potencialnim kupcem omogočijo kakovostni podatki o stanju v hranilnici.« Če bi nastopili pomembni dogodki ali nova dejstva ali bi bila objava oziroma obvestilo zahtevana skladno z regulativo, bo Lon pravočasno objavil vse pomembne informacije in obvestil Agencijo za trg vrednostnih papirjev.

Slab odziv na prevzemno ponudbo

Otmar Zorn, njegovo podjetje Zorn Plus in GIC Gradnje so se lani podali v prevzem Hranilnice Lon. V trenutku prevzema sta Zorn in GIC Gradnje obvladovala dobrih 41 odstotkov Lona. Za delnico so bili prevzemniki pripravljeni odšteti 75 evrov, kar pomeni, da so Lon vrednotili na 16,8 milijona evrov. Prevzemno ponudbo so sprejeli delničarji, ki so imeli skupaj v lasti 12,75 odstotka delnic, za njeno uspešnost pa prevzemni prag ni bil določen. Toda ker prevzemniki v času trajanja prevzema od Banke Slovenije, regulatorja trga, niso dobili potrebnega dovoljenja, je prevzemna ponudba spodletela.

Zaradi previsokih pričakovanj dveh večjih lastnikov so možnosti, da bi bodisi Deželna banka Slovenije bodisi Sparkasse prevzela Hranilnico Lon, po ocenah poznavalcev razmer pičle.

Pred objavo prevzemne ponudbe sta imela Zorn in GIC Gradnje dovoljenje Banke Slovenije, da vsak od njiju poveča lastništvo do največ 33 odstotkov, pred prevzemom pa so prevzemniki sklenili delničarski sporazum. Ker sta se Zorn in GIC Gradnje pred objavo prevzemne ponudbe deklarirala kot povezani osebi, sta morala skupno lastništvo kasneje znižati pod 33 odstotkov, da sta lahko ohranila glasovalne pravice na skupščini. Zato je Zorn 8,48 odstotka delnic prodal podjetju Lumar Invest, ki je stoodstotni lastnik podjetja Lumar IG, ki se ukvarja s izdelavo lesenih hiš, njegov lastnik pa je Marko Lukič. Po neuradnih podatkih je interes Banke Slovenije, da Hranilnica Lon dobi strateškega lastnika. Največji posamični lastnik Lona s četrtinskim lastniškim deležem je švicarsko podjetje Kylin Prime Group, v lasti kitajskega poslovneža Kai Daia, ki je v stečajnem postopku. Zaradi kršitve prevzemne zakonodaje ta paket delnic nima glasovalnih pravic.

Prekrškovni postopek zoper Balogha in Grudna

Banka Slovenije je pred dnevi zoper Hranilnico Lon, predsednika uprave Imreja Balogha in Iga Grudna, v preteklosti direktorja upravljanja terjatev na DUTB, sprožila prekrškovni postopek. Razlog je bil, ker Balogh in Gruden od začetka leta 2021 nista ravnala s profesionalno skrbnostjo, saj nista vzpostavila in uresničevala ustrezne politike in postopkov za upravljanje kreditnega tveganja na podlagi zakona o bančništvu. Medtem ko je Banka Slovenije Hranilnico Lon oglobila z 80.000 tisočaki, je Baloghu izrekla globo v višini 2700 evrov, Grudnu pa v višini 2500 evrov. Kot so pojasnili v Hranilnici Lon, je iz javno objavljene odločbe o prekršku razvidno, da so deloma že odpravili kršitve, preostale bodo odpravljene skladno s postavljenimi roki. Zoper odločbo o prekršku sta Balogh in Gruden sprožila postopek sodnega varstva po zakonu o prekršku.

Dodatna točka je bila objavljena dne 04.06.2025 objava 6613393.

Medij: Svet24 (Gospodarstvo) Avtorji: S.R./STA Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 10. april 2025 Stran: TUKAJ

NLB namerava letos za izplačilo dividend delničarjem nameniti 50 odstotkov dobička iz leta 2024, kar pomeni 257 milijonov evrov oziroma 37 milijonov evrov več kot lani. Uprava bo izplačilo vnovič predlagala v dveh obrokih, prvič predvidoma na redni skupščini, ki bo junija.

V letu 2024 je NLB delničarjem izplačala za skupaj 220 milijonov evrov dividend, kar predstavlja 40 odstotkov čistega dobička iz leta 2023. Prvi obrok so delničarji potrdili na skupščini junija, drugega pa decembra. V obeh primerih je dividenda na delnico znašala 5,50 evra bruto.

Da bo izplačilo dividend letos znašalo 50 odstotkov dobička iz leta 2024, so iz NLB sporočili že februarja ob objavi nerevidiranih podatkov o lanskem poslovanju. Danes so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili, da so polovico lanskega dobička zadržali za izboljšanje kapitalskega količnika ob koncu leta, kar pomeni, da je 50 odstotkov na voljo za razdelitev delničarjem.

Tako kot v preteklih letih nameravajo tudi letos skupščini delničarjev predlagati, da se izplačilo izvede v dveh obrokih, ob predpostavki, da ne pride do pomembnejših prevzemnih ali združitvenih aktivnosti.

Lani je NLB Skupina ustvarila 514,6 milijona evrov čistega dobička, kar je sedem odstotkov manj kot v rekordnem letu 2023, a drugo leto zapored nad mejo pol milijarde evrov. Do konca leta 2030 naj bi se povzpel nad eno milijardo evrov, so sporočili iz banke, ki je danes objavila letno poročilo za leto 2024, v katerega je vključila tudi poročilo o trajnosti, prvič pripravljeno v skladu z novo zakonodajo.

Istočasno naj bi se obseg bilančne vsote skupine, ki je ob koncu lanskega leta dosegel nekaj več kot 28 milijard evrov, podvojil.

"Nedavni pretresi zaradi gospodarskih politik ZDA sicer posredno vplivajo na našo regijo, a ker postaja selitev proizvodnje v bližnje države vse bolj privlačna možnost, vseeno menimo, da bi lahko morebitni preusmeritev in prilagoditev evropskega gospodarstva dolgoročno celo okrepili območja, kjer poslujemo," so zapisali v NLB.