NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit

Društvo MDS s pravnimi postopki v Lepenki, d.d. nad imperij Skupine KRATER

Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanju: Društvo MDS) je na pristojno sodišče v imenu delničarja vložilo izpodbojno tožbo zoper dva sprejeta sklepa na skupščini Lepenke, d.d., in sicer :

  • zaradi nedelitve dela bilančnega dobička v obliki dividend, saj je le-ta samo v letu 2009 znašal 467.063,00 EUR,
  • zoper predlog pogodbe o nakupu zemljišč in nepremičnin Lepenke, d.d. s katero bi družba Papir Servis d.o.o. (del Skupine Krater), ki jo lastniško obvladuje Martin Odlazek, prevzela tudi zemljišča in poslovne stavbe tovarne Lepenka v Tržiču za samo 2,66 mio EUR (brez DDV).

Ljubljana, 23. septembra 2010


LEPENKA D.D. iskala kupce “transparentno” le preko SALOMONOVEGA OGLASNIKA, brez CENITEV

Že na skupščini je predsednik Društva MDS Rajko Stanković zahteval pojasnilo, kje vse je Lepenka objavila poziv za nakup nepremičnin in zemljišč, na osnovi katerih cenitev in zahteval predložitev le-teh.  Dobil pa je presenetljiv odgovor, da je Lepenka javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin objavila le Salomonovem oglasniku (zgolj naključno je njegov izdajatelj tudi del skupine Krater), cenitev ne morejo (beri: ne želijo) pokazati oz. jih trenutno nimajo, pa čeprav bi jih na skupščini morali imeti v gradivu samem. V predvidenem roku (ki je po informacijah bil le 7 dni) se je odzval le Papir Servis d.o.o., ki je tudi del Skupne Krater. Tako je Papir Servis d.o.o. posledično “legalno” zmagal v boju za več kot 30.000 kvadratnih metrov nepremičnin (zemljišč, objektov in celo hidroelektrarne, ki je na sliki), za katere naj bi po izpodbijani pogodbi moral plačati samo 2,66 milijona EUR (brez DDV).

 

PRIJAVA KRŠITEV DOLOČIL ZGD-1C ODDANA TUDI NA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO

Šele na skupščini smo dobili poslovno poročilo, ker so ga kljub pisni zahtevi »baje pozabili poslati.« Kljub eni ustni zahtevi (podani na skupščini) in dvema pisnima zahtevama za izročitev prepisa cenitvenega poročila, revizorjevega poročila in druge dokumentacije povezane s predvideno prodajo nepremičnin in zemljišč, jih družba Lepenka, d.d., ki jo vodi Martin Odlazek ne želi izročiti. Zato je bila podana tudi prijava zoper pravno osebo in odgovorne osebe prekrškovnemu organu Ministrstva za gospodarstvo RS.

 

HIPOTEKE NA ZEMLJIŠČE LEPENKE, d.d., ZA KREDITE SKUPINE KARTER

Društvo MDS naslovilo "Poziv k ponovnemu sklicu skupščine družbe Istrabenz d.d." na pristojne institucije

Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši je naslovilo pobudo za ponoven sklic skupščine Istrabenza, d.d., in tudi za ugotavljanje morebitne prekoračitve pooblastil poslovodstva družbe Petrol, d.d., zaradi "čudnega umika podpore reviziji poslov za preteklih 5 let" in glasovanja na skupščini Istrabenza, d.d.. Zahtevali smo tudi opredelitev do ravnanja odgovornih v NLB, d.d., zaradi neudeležbe NLB in Banke Celje na skupščini Istrabenza, d.d., saj slednji "obvladujeta pomemben upravljalski delež."

 


 

Ljubljana, 08.06.2010

 

Ministru za finance;
predsedniku uprave KAD;
direktorju SOD;
Upravi in NS Istrabenz d.d.;
Upravi in NS NLB, d.d.

 

Poziv k ponovnemu sklicu skupščine družbe Istrabenz d.d.

 
Pooblaščenci Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanju »MDS«) smo dne 27. maja 2010 prisostvovali skupščini družbe Istrabenz in zastopali 3,95 % prisotnega kapitala. Priznati moramo, da smo bili izredno razočarani nad njenim izidom. Na skupščini smo namreč imeli priložnost slišati predstavnico revizorja za posle Istrabenza v zvezi z nakupi delnic Petrola. Izjavila je, da je družba Istrabenz kupovala delnice Petrola po ceni, višji od tržne, ter da družba pred začetki nakupa ni opravila potrebnih skrbnih pregledov ciljne družbe in izbrala ustreznega načina financiranja. Šlo je za brezglavo kupovanje delnic Petrola z namenom prevzema nekajkrat večje ciljne družbe, po našem sklepanju z izključnim namenom obdržati položaj predsednika uprave te družbe. Nekdanji predsednik uprave je povedal, da so delnice kupovali z namenom ustvarjanja sinergij, vendar so vsi naknadni skrbni pregledi in revizije jasno pokazali, da sinergij niso iskali, saj o tem ni bilo nikakršnega poročila in jih tudi dejansko ni. Družba Istrabenz je namreč po lastni odločitvi izstopila iz dejavnosti Petrola (prodaja naftnih derivatov), zato so kakršnakoli namigovanja o sinergijah bolj priznanje napačne poslovne odločitve glede izstopa iz te industrije v preteklih letih, ali pa pač iskanje izgovora za opravičilo izgube 1 milijarde evrov, z namenom ohranitve položaja predsednika uprave te družbe. Ne glede na to je predstavnica odvetniške pisarne na skupščini navedla, da vložitev odškodninske tožbe ne bi bila smotrna zaradi oteženega dokazovanja 4 elementov odškodninske odgovornosti.
 
V MDS smo prepričani, da je ravno predstavnica revizorja jasno izkazala obstoj protipravnosti (prvi pogoj odškodninske odgovornosti) ravnanja nekdanjega predsednika uprave in posledično verjetno tudi članov NS, s tem, ko se je odločil prevzeti nekajkrat večjo družbo brez poprejšnjih skrbnih pregledov ciljne družbe, izbranega ustreznega načina financiranja ter s tem, ko je kupoval delnice Petrola po ceni višji od 1.000,00 EUR, čeprav je bila ciljna družba tudi takrat objektivno vredna mnogo manj.
 
Nadalje smo prepričani, da obstaja tudi vzročna zveza med protipravnostjo in škodo, kar je drugi pogoj odškodninske odgovornosti. Menimo, da bi brez večjih težav uspeli dokazati, da družba Istrabenz ne bi uspela prevzeti Petrola, četudi finančne krize ne bi bilo. Način dokazovanja bi bil dvojen. Po eni strani bi moral predsednik uprave dokazati, da bi glede na takratno rast tečajev delnic tako Petrola kot Istrabenza uspel zbrati več finančnih sredstev navkljub štirikrat večji družbi Petrol, ki je takrat prevzemala družbo Istrabenz. Prav tako bi moral dokazati, da je imel glede na takratno rast tečajev, vsaj tistemu času primerno študijo o uspehu takšnega prevzema.
 
V zvezi z odgovornostjo (tretji pogoj odškodninske odgovornosti) na tem mestu nasprotujemo edinemu argumentu predstavnice največjega delničarja družbe Istrabenz d.d. (članice uprave Petrola, Mariče Lah). Izjavila je, da je edini razlog v umiku podpore v tem, da se je začela odvijati kazenska preiskava, ki bo jasno pokazala odgovornost predsednika uprave. Poudarjamo, da sodišče v kazenskem postopku odloča v primeru ugotovljenega naklepa, medtem ko mora pri odškodninski odgovornosti v skladu z 2. odstavkom 263. člena ZGD-1 nekdanji predsednik uprave celo sam dokazati, da je ravnal v skladu z načelom skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika.
 
V MDS ne trdimo, da je nekdanji predsednik uprave te družbe storil kaznivo dejanje, vendar smo prepričani, da obstoja odgovornost poslovodstva, ki ga je vodil in nadzornega sveta, kakor tudi velika verjetnost, da družba Istrabenz v civilnem postopku za povrnitev škode uspe, tako proti poslovodstvu kot tudi proti tedanjem NS. V konkretnem primeru zakon zahteva, da ustrezno ravnanje (v skladu z načelom skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika) dokaže nekdanje poslovodstvo oz. predsednik uprave in predsednik NS oz. njegovi člani in ne družba sama. Jasno govorimo o obrnjenem dokaznem bremenu, ki je glede na povedano, družbi Istrabenz zelo v korist.
 

Javni poziv nadzornikom PETROLA in ISTRABENZA

Društvo – Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanju Društvo MDS) poziva nadzornike Petrola in Istrabenza, da podprejo predlagani načrt (obrazložen v nadaljevanju), ki predvideva ustanovitev SPV (Special purpose vehicle)* ter vstop Zavoda RS za blagovne rezerve v družbo Instalacije v koprskem Serminu. 
 
Ljubljana, 05. 11. 2009 
 
Društvo MDS meni, da je ta načrt edini, ki daje realno opcijo rešitve v nekem časovnem obdobju in preprečuje »razprodajo premoženja« po kakršni koli ceni, kar bi bilo slabo tako za lastnike kot upnike.
 
Pozitivno stališče Društva MDS do reševanja Istrabenza, d.d. s strani Petrola, d.d.
Društvo MDS se zaveda, da je nedavno predstavljena ideja Petrola, d.d. o reševanju Istrabenza verjetno bila nezadostno predstavljena in zato naletela na odpor. Kljub temu Društvo MDS meni da je v danih okoliščinah to še najboljša realna rešitev za delničarje ISTRABENZA, d.d. in zato upa, da bo PETROL, d.d. našel zakonsko dopustno možnost izvedbe tega projekta, morda tudi z zunanjimi partnerji.

Poročilo s 15. redne skupščine družbe Istrabenz

Društvo – Mali delničarji – Skupaj smo močnejši je imelo na letošnji 15. redni skupščini družbe ISTRABENZ d.d. priznanih 93 pooblastil s 57.872 glasovalnimi pravicami, kar predstavlja skoraj 1,12 % vsega kapitala družbe.

Na žalost smo prepozno (po tolmačenju družbe) oddali 40 prejetih pooblastil s skupaj 35.724 glasovi, ki smo jih prejeli in oddali 3. junija 2009.

Ne glede na to, da s temi pooblastili nismo mogli glasovati, nas je skupaj pooblastilo kar 133 delničarjev, ki imajo 93.596 delnic oz. 1,80 % vsega kapitala. Za prvo organizirano zbiranje pooblastil z omejenimi finančnimi viri, je to pomemben uspeh in motivacija za nadaljnje delo.

Deželna banka Slovenije

Datum skupščine: 
18.05.2026 - 09:00
Naslov: 
v hotelu City, Dalmatinova 15, Ljubljana, konferenčni center, vhod iz Dalmatinove – glavni vhod.
Status: 
aktivna
Opombe: 
Poročilo nadzornega sveta o delu ter o preveritvi in potrditvi Letnega poročila Skupine Deželna banka Slovenije za leto 2025, vključno s seznanitvijo s prejemki članov uprave in nadzornega sveta, stališče nadzornega sveta k Poročilu pooblaščenega revizorja za poslovno leto 2025, predlog uporabe bilančnega dobička za poslovno leto 2025 ter predlog razrešnice upravi in nadzornemu svetu banke za poslovno leto 2025. Letno poročilo o notranjem revidiranju za leto 2025 z mnenjem nadzornega sveta. Imenovanje revizorja za revidiranje letnega poročila DBS d. d. in Skupine DBS za poslovna leta 2026–2028. Spremembe in dopolnitve Statuta Deželne banke Slovenije d.d. Imenovanje člana nadzornega sveta družbe Deželna banka Slovenije d. d.

Hranilnica LON

Datum skupščine: 
26.05.2026 - 10:00
Naslov: 
na sedežu hranilnice, Žanova ulica 3, Kranj.
Status: 
aktivna
Opombe: 
Seznanitev skupščine z revidiranim Letnim poročilom Hranilnice LON d.d., Kranj za poslovno leto 2025 in poročilom nadzornega sveta o delu nadzornega sveta in o preveritvi ter sprejemu letnega poročila hranilnice za poslovno leto 2025. Seznanitev skupščine s poročilom o delu službe notranje revizije za leto 2025 z mnenjem nadzornega sveta. Odločanje o uporabi bilančnega dobička za leto 2025 ter podelitev razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu za leto 2025. Imenovanje člana nadzornega sveta.

Banka Intesa Sanpaolo

Datum skupščine: 
30.03.2026 - 11:00
Naslov: 
v sejni sobi Triglav Banke Intesa Sanpaolo d.d., Poslovni center Rotonda, Dunajska cesța 167, Ljubljana, IV. nadstropje.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Poročilo nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila za leto 2025 in stališče nadzornega sveta k poročilu revizorja za poslovno leto 2025 in k poročilu o odnosih do povezanih družb za leto 2025. Poročilo o notranjem revidiranju Banke Intesa Sanpaolo d.d. z mnenjem nadzornega sveta. Uporaba bilančnega dobička za poslovno leto 2025, nagrade, podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu za leto 2025 ter razkritje prejemkov članov uprave in članov nadzornega sveta.

NOVA LJUBLJANSKA BANKA

Datum skupščine: 
15.12.2025 - 11:00
Naslov: 
na naslovu CANKARJEV DOM, kulturni in kongresni center, Prešernova cesta 10, Ljubljana ter kot elektronska skupščina brez fizične prisotnosti delničarjev s pomočjo elektronskih sredstev preko spletnega portala https://webvoting.ixtlan.si/voting/nlb (»elektronska skupščina«), z možnostjo registracije, ki omogoča dostop v digitalno okolje ob 10.00 uri.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Odločanje o uporabi bilančnega dobička za leto 2024.

SID banka

Datum skupščine: 
14.08.2025 - 14:00
Naslov: 
na sedežu banke, Ulica Josipine Turnograjske 6, Ljubljana.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Soglasje k izčlenitvi dela premoženja, pravic in obveznosti prenosne družbe SID – Slovenske izvozne in razvojne banke, d. d., Ljubljana, na prevzemno družbo SID Svetovanje, d. o. o.

Sparkasse in DBS pregledujeta poslovanje Lona

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme:  mali delničarji  Datum: Sobota, 21. .junija 2025 Vir: TUKAJ

Potem ko je lani podjetju GIC Gradnje, Otmanu Zornu in njegovemu podjetju Zorn Plus spodletela prevzemna ponudba za nakup delnic Hranilnice Lon, zdaj njeno poslovanje pregledujeta Deželna banka Slovenije in Sparkasse.

Na skupščini Hranilnice Lon je uprava potrdila, da neimenovani prodajni posrednik, ki so ga angažirali nekateri delničarji, išče nove vlagatelje. Uprava je tudi razkrila, da so v Lonu vzpostavili virtualno sobo, v kateri potencialni prevzemniki pregledujejo podatke o poslovanju hranilnice, pri čemer se neuradno govori o dveh možnih prevzemnikih, je pojasnil predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stanković, ki je bil na skupščini.

Po naših informacijah nameravata delnice prodati podjetje GIC Gradnje v lasti Ivana Cajzka, ki obvladuje 20,28-odstotni, in poslovnež Otmar Zorn, ki ima v lasti 12,55-odstotni lastniški delež Lona, za svetovalca pri prodaji pa je bilo angažirano podjetje PricewaterhouseCoopers (PwC).

Možnosti, da bi do prevzema Lona, ki ima dovoljenje za opravljanje bančnih poslov, prišlo, so pičle, ocenjuje več medsebojno nepovezanih virov iz bančnih krogov. To pa zato, ker naj bi Zorn in GIC Gradnje za delnice hotela iztržiti (pre)visoko kupnino. V podatkovni sobi naj bi vodstvo Lona razkrilo le omejene podatke, ki jih po neuradnih podatkih pregledujeta oziroma jih bosta pregledovali dve manjši banki, ki poslujeta na slovenskem trgu – Deželna banka Slovenije in Sparkasse, sicer v avstrijski lasti. Kot je ocenil eden od naših sogovornikov, naj bi banki le tipali teren za kasnejši možni prevzem.

Po pojasnilih Lona trenutno v zvezi s prodajo delnic ne poteka prevzemni postopek. Nekateri večji lastniki že od neuspele prevzemne ponudbe iščejo interes pri potencialnih strateških investitorjih za prodajo svojega deleža, pri čemer v tem trenutku ni mogoče predvideti, kdaj bi se ta proces lahko zaključil oziroma ali bo prišlo do transakcije. »V Lonu le zagotavljamo potrebne organizacijske in druge ukrepe, da se zagotovi ustrezna podpora pri posredovanju podatkov, vse izključno z namenom, da se potencialnim kupcem omogočijo kakovostni podatki o stanju v hranilnici.« Če bi nastopili pomembni dogodki ali nova dejstva ali bi bila objava oziroma obvestilo zahtevana skladno z regulativo, bo Lon pravočasno objavil vse pomembne informacije in obvestil Agencijo za trg vrednostnih papirjev.

Slab odziv na prevzemno ponudbo

Otmar Zorn, njegovo podjetje Zorn Plus in GIC Gradnje so se lani podali v prevzem Hranilnice Lon. V trenutku prevzema sta Zorn in GIC Gradnje obvladovala dobrih 41 odstotkov Lona. Za delnico so bili prevzemniki pripravljeni odšteti 75 evrov, kar pomeni, da so Lon vrednotili na 16,8 milijona evrov. Prevzemno ponudbo so sprejeli delničarji, ki so imeli skupaj v lasti 12,75 odstotka delnic, za njeno uspešnost pa prevzemni prag ni bil določen. Toda ker prevzemniki v času trajanja prevzema od Banke Slovenije, regulatorja trga, niso dobili potrebnega dovoljenja, je prevzemna ponudba spodletela.

Zaradi previsokih pričakovanj dveh večjih lastnikov so možnosti, da bi bodisi Deželna banka Slovenije bodisi Sparkasse prevzela Hranilnico Lon, po ocenah poznavalcev razmer pičle.

Pred objavo prevzemne ponudbe sta imela Zorn in GIC Gradnje dovoljenje Banke Slovenije, da vsak od njiju poveča lastništvo do največ 33 odstotkov, pred prevzemom pa so prevzemniki sklenili delničarski sporazum. Ker sta se Zorn in GIC Gradnje pred objavo prevzemne ponudbe deklarirala kot povezani osebi, sta morala skupno lastništvo kasneje znižati pod 33 odstotkov, da sta lahko ohranila glasovalne pravice na skupščini. Zato je Zorn 8,48 odstotka delnic prodal podjetju Lumar Invest, ki je stoodstotni lastnik podjetja Lumar IG, ki se ukvarja s izdelavo lesenih hiš, njegov lastnik pa je Marko Lukič. Po neuradnih podatkih je interes Banke Slovenije, da Hranilnica Lon dobi strateškega lastnika. Največji posamični lastnik Lona s četrtinskim lastniškim deležem je švicarsko podjetje Kylin Prime Group, v lasti kitajskega poslovneža Kai Daia, ki je v stečajnem postopku. Zaradi kršitve prevzemne zakonodaje ta paket delnic nima glasovalnih pravic.

Prekrškovni postopek zoper Balogha in Grudna

Banka Slovenije je pred dnevi zoper Hranilnico Lon, predsednika uprave Imreja Balogha in Iga Grudna, v preteklosti direktorja upravljanja terjatev na DUTB, sprožila prekrškovni postopek. Razlog je bil, ker Balogh in Gruden od začetka leta 2021 nista ravnala s profesionalno skrbnostjo, saj nista vzpostavila in uresničevala ustrezne politike in postopkov za upravljanje kreditnega tveganja na podlagi zakona o bančništvu. Medtem ko je Banka Slovenije Hranilnico Lon oglobila z 80.000 tisočaki, je Baloghu izrekla globo v višini 2700 evrov, Grudnu pa v višini 2500 evrov. Kot so pojasnili v Hranilnici Lon, je iz javno objavljene odločbe o prekršku razvidno, da so deloma že odpravili kršitve, preostale bodo odpravljene skladno s postavljenimi roki. Zoper odločbo o prekršku sta Balogh in Gruden sprožila postopek sodnega varstva po zakonu o prekršku.

 

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.