NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit

Mercator se bo z odobrenim kapitalom branil pred nezaželenimi lastniki

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 09. 2009 Stran: 23

Ljubljana - Uprava in nadzorni svet Mercatorja očitno prihodnje lastniške konsolidacije družbe ne želita prepustiti naključjem. Uprava pod vodstvom Žige Debeljaka je namreč včeraj začela postopke predpriprave na izdajo do 20 odstotkov osnovnega kapitala družbe z izdajo novih delnic, pri katerem lahko izključijo prednostno pravico obstoječih delničarjev. Kot uradni razlog za izdajo odobrenega kapitala uprava navaja pravočasno zagotovitev dodatnih finančnih virov v primeru morebitne izvedbe strateških povezav na področju trgovske, nepremičninske ali druge dejavnosti.

Zaradi spremenjenih gospodarskih okoliščin na trgih jugovzhodne Evrope namreč ugotavlja, da se pojavljajo nove priložnosti za strateške povezave. Zaradi omejenih finančnih virov bi lahko Mercator kot vir uporabil tudi novo izdane delnice iz odobrenega kapitala, podobno kot je pred leti izpeljal povezavo s srbsko družbo M&B Rodič, kije trenutno 4,6-odstotni lastnik Mercatorja.

Za prevzem Tosame Nagode zastavil tudi nepremičnine MKT Printa

Medij: Dnevnik Avtorji: Morozov Sebastjan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 21. 09. 2009 Stran: 23

Lanski prevzem Tosame Boštjana Nagodeta, ki ga je izpeljal prek podjetja Sana Investicije in za katerega je odštel dobrih 26 milijonov evrov, je bil financiran s posojili v višini 22,9 milijona evrov. Za najem posojila, ki gaje Nagodetovo podjetje Sana Investicije najelo pri NKBM in Hypo Alpe-Adria Bank, pa so bile med drugim zastavljene tudi nepremičnine MKT Printa. Ker je Nagode pred kratkim pripojil Sano Investicije z dvomestnimi milijonskimi dolgovi k Tosami, bo prevzem Tosame v zelo veliki meri očitno financirala kar Tosama.

Iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu, je razvidno, da je NKBM Sani Investicije (ki je bila v lasti Nagodetove tiskarne Schwarz) posodila 11,8 milijona evrov, Hypo pa 11,1 milijona evrov. Za zavarovanje posojila je Nagode bankam jamčil s hipotekami na nepremičninah MKT Printa (nepremičnine MKT Printa so bile sicer že pred tem delno obremenjene), Schwarza in z lastnim premoženjem. Kot učvrstitev zavarovanja posojila je bilo s pogodbo tudi določeno, da so poroki pri najemu posojila Sani Investicije MKT Print, Schwarz in Nagode. Zato so se vsi trije obvezali, da bodo na prvi poziv banke poravnali vse obveznosti Sane Investicij.

NKBM zamudila s prijavo milijonskih terjatev

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 09. 2009 Stran: 26

Ljubljana - NKBM je ena največjih bank upnic v primeru stečaja družb iz skupine Mesna industrija Primorske (MIP). Poleg 14 milijonov evrov terjatev do krovne družbe MIP pa ima NKBM med drugim tudi 3,7 milijona evrov terjatev do družbe MIP Pomurka reja. A te stečajni upravitelj družbe Boštjan Repnik v celoti prereka. Razlog, ki ga stečajni upravitelj navaja, je glede na aktivnosti, ki jih je NKBM že od sredine lanskega leta vodila v zvezi s težavami MIP, vse prej kot razumljiv. NKBM je namreč zamudila rok za prijavo terjatev!

Vprašanje je, kako bo NKBM, ki ima med drugim več kot sto tisoč malih delničarjev, lastnikom pojasnila, da ji do izteka roka, 23. julija, ni uspelo prijaviti terjatev. Še posebno ker je banka vseskozi aktivno sodelovala v konzorciju bank upnic MIP res pa zaradi s hipotekami zavarovanih večine terjatev večjega preplaha vsaj v času dogovarjanja med bankami po neuradnih informacij v omenjeni banki ni bilo. Tudi v krovni družbi MIP ima NKBM za več kot 2,2 milijona evrov prerekanih terjatev. Večino tega, 1,9 milijona evrov, naj bi imela NKBM zavarovanih z zastavno pravico na blagovni znamki Kraljica mortadela Gorica, katere vpis pa po pojasnilih stečajnega upravitelja ni izkazan.

Kontroverzni sklic skupščine

Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 09. 2009 Stran: 9

Infond Holding je včeraj sklical novo skupščino delničarjev. In razkril, katerim upnikom ni uspelo poplačati terjatev z zasegi delnic

Infond Holding je včeraj spet osupnil slovensko finančno javnost.

V Večeru je objavil sklic oktobrske skupščine delničarjev, že tretje letos. Uprava pod vodstvom Pierpaola Ceranija predlaga številne sklepe: da bodo sedež družbe prenesli iz Maribora v Ljubljano, odstopljeno nadzornico Klaudio Koban Jakopin nadomestili s Tržačanom Morenom Robertom Navaccom in že tretjič v treh letih menjali revizorja.

Najbolj sporna pa sta dva predloga: da delničarji potrdijo sklepe zadnje, majske skupščine in dokapitalizirajo Infond Holding z denarnimi in stvarnimi vložki. Pri slednji možnosti bi se morali sedanji delničarji celo odpovedati svoji prednostni pravici.

Zadnji Šrotov poskus

Medij: Žurnal24 Avtorji: Zalaznik Janez Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Biznis Datum: 15. 09. 2009 Stran: 13

Posojila, ki jih ne moremo vrniti, zamenjajte za delnice.

To namerava Infond Holding Boška Šrota in Pierpaola Ceranija predlagati vsem, ki so Infondu posojali denar. O predlogu bodo glasovali na skupščini 15. oktobra. Premoženja le za desetino Vseh posojil je za kar 156 milijonov evrov. Skoraj polovico je priskrbel večinski lastnik Infonda Center Naložbe, več kot 50 milijonovpa na Šrotov ukaz družbe iz skupine Pivovarna Laško.

Med bankami je najbolj nasedel Hypo Bank z 11,6 milijona evrov posojil, Gorenjska banka pa jih je dala za 2,2 milijona. Tudi Perutnina Ptuj, ki jo vodi Roman Glaser, je prispevala 6,2 milijona evrov posojil, Zlata Moneta 2 pa kar deset.

Bo Mercator spet normalna gospodarska družba?

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 15. 09. 2009 Stran: 31

Od včeraj lahko družbe iz sistema Laško razpolagajo s slabo četrtino kapitala Mercatorja, česar zaradi več regulatornih postopkov doslej niso smele.

Prvič po skupščini Mercatorja leta 2006, ko je agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), takrat še pod vodstvom Ne vena Boraka, najnovejšega svetovalca guvernerja centralne banke Marka Kranjca, začela spremljati upravljanje v družbi, imajo vse delnice trgovca spet glasovalno pravico. Po Janševi prodaji Mercatorja 30. avgusta 2005 in odstopu nadzornika Gorazda Čuka, ki seje spomladi 2006 razšel s tedanjim šefom Istrabenza Igorjem Bavčarjem, sta takratna največja lastnika - Istrabenz in sistem Laško Boška Šrota - namreč morala paziti, da nista glasovala usklajeno.

Sledila je vrsta regulatornih postopkov novih vodstev ATVP in urada za varstvo konkurence, zato bo Mercator konec mandata zdajšnjih nadzornikov pričakal z enim nadzornikom iz vrst kapitala manj. Tudi nov mandat nadzornikov se bo konec oktobra začel le s štirimi nadzorniki, saj Laščani na avgustovski skupščini niso glasovali, uprava in nadzorniki v Družbe iz sistema Pivovarne Laško, osvobojene Boška Srota, lahko spet razpola gajo z delnicami največjega trgovca, za bankami bodo drugi največji lastniki pa so zato predlagali seznam le štirih novih.

Tožbe zoper sklepe avgustovske skupščine NFD Holdinga vložene

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 09. 2009 Stran: 26

Ljubljana - Odvetnik Electe inženiringa, Publikum Trezorja, Neosa in Avtocolorja Vladimir Bilič je včeraj na sodišču vložil tožbo zoper praktično vse sklepe avgustovske skupščine NFD Holdinga. Podrobnosti Bilič ni želel razkriti, omenjene štiri družbe pa so na skupščini NFD Holdinga napovedale skupno kar 20 izpodbojnih oziroma ničnostnih tožb. Kot smo poročali včeraj, bodo mali delničarji NFD Holdinga, ki ga vodi Stanislav Valant, prek sodišča poskušali dokazati, da so Maksima Invest, Finetol, Gorenjska banka in Sava (skupaj obvladujejo več kot 65 odstotkov NFD Holdinga) na skupščini delovali usklajeno in kršili prevzemno zakonodajo.

Poleg tega nameravajo izpodbijati tudi spremembo statuta, ki je Valantu omogočila, da pri dokapitalizaciji izključi prednostno pravico obstoječih delničarjev, dokapitalizacijo pa lahko izvede s pretvorbo terjatev v delnice ali s stvarnimi vložki.

Mali delničarji z izpodbojnimi tožbami nad NFD Holding

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 08. 09. 2009 Stran: 26

Ljubljana - Najmanj trije mali delničarji NFD Holdinga, ki so na avgustovski skupščini skupaj napovedali kar 20 izpodbojnih tožb, bodo po naših informacijah svoje napovedi tudi uresničili.

Uspelo nam je izvedeti, da bodo družbe Neos, Avtocolor in Electa danes na sodišču vložile več izpodbojnih in ničnostnih tožb na praktično vse sklepe skupščine, sodišču pa bodo predlagale tudi izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. Ker bodo tožbo vložili šele danes, direktor in solastnik Electe Damijan Jankovič njene vsebine ni želel komentirati. Je pa povedal, da so se odločili, da izpodbojne tožbe in tožbe na ničnost skupščine vložijo skupaj z družbama Neos in Avtocolor, saj so ocenili, da »podobno razmišljajo«. Ali se jim bo pridružil tudi Publikum Trezor, ki ga je na skupščini zastopal prav Jankovič, nam ni uspelo preveriti.

SID Banka

Datum skupščine: 
28.07.2009 - 10:00
Naslov: 
na sedežu družbe.
Status: 
arhivirana

Ultimat bank upnic: dvotirna Droga Kolinska ali stečaj Istrabenza

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 08. 2009  Stran: 22

Ljubljana - Če bo Istrabenz na ponedeljkovi skupščini Droge Kolinske kot največji delničar potrdil uvedbo enotirnega sistema upravljanja in vanj imenoval predlagane kandidate, med katerimi sta tudi prvi mož Istrabenza Bogdan Topič in predsednik uprave Droge Kolinske Slobodan Vučičevič, dogovora o prostovoljni poravnavi med bankami upnicami Istrabenza ne bo. To nam je včeraj zatrdilo več bančnih virov. Ker je izid prisilne poravnave še vedno negotov, bi lahko nasprotovanje bank Istrabenz pahnilo tudi v stečaj. Predstavniki bank upnic naj bi se po naših informacijah sestali sredi prihodnjega tedna in odločali o novem predlogu za prostovoljno poravnavo, ki so ga spisali v dveh tujih bankah, Unicreditu in Bavvagu.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.