NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit
Še en mandat za upravo Abanke
Medij: VEČER Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 03. 2010
"Očitek, da banke sedimo na denarju, za Abanko ne velja: lani je kreditiranje povečala za 170 milijonov evrov, kar je celo več kot SID banka," pravi Aleš Žajdela. Krizo so zaznali že leta 2007 in se nanjo pripravili, za letos napovedujejo zviševanje obrestnih mer
Nadzorni svet Abanke Vipa je v sredo sedanji upravi podelil nov petletni mandat za vodenje banke. Na predlog predsednika uprave Abanke mag. Aleša Žajdele, ki je kot mandatar predlagal svoje najožje sodelavce, ostaja uprava nespremenjena. Člana ostajata mag. Radovan Jereb in Gregor Hudobivnik, mandat pa se jim izteče septembra in oktobra. Na včerajšnji tiskovni konferenci v Ljubljani je uprava banke predstavila lanske rezultate, načrte za letos in petletno strategijo razvoja. Ta je zasnovana tako, da bo učinkovita, če se bo Abanka združila z Gorenjsko banko ali pa tudi ne.
Kreditov za 170 milijonov več
Nadzorniki so se v sredo seznanili s potekom povezovanja Abanke in Gorenjske banke, ki se le počasi premika. Upravi so naložili, naj lastnikom, ki so lani julija podpisali pismo o nameri združevanja, predlaga nadaljnje postopke združevanja, na delničarjih pa je, ali se bodo odločili za poglobljen skrbni pregled. "Če bi se banki, ki sta zelo komplementarni, združili, bi z 12-odstotnim tržnim deležem dobili drugo največjo banko, ki bi imela 20 odstotkov bančnega kapitala Slovenije, najvišjo kapitalsko ustreznost in najboljšo stroškovno učinkovitost med slovenskimi bankami. Do združitve še ni prišlo, ker imajo delničarji na to različne poglede," je dejal Aleš Žajdela in poudaril, da za Abanko ne velja očitek, da banke sedijo na denarju. "Lani je bila Abanka največji kreditodajalec gospodarstvu in prebivalstvu. Skupaj smo povečali obseg kreditiranja za 170 milijonov evrov (6-odstotna rast), od tega gospodarstvu za 127 milijonov evrov. To je več kot katerakoli druga banka, celo več kot SID banka," je povedal Žajdela. Samo ena banka je lani povečala kreditiranje za več kot 100 milijonov evrov, tri so povečale kreditiranje za 50 milijonov evrov, pet pa jih je kreditiranje zmanjšalo. Zato je neto prirast kreditov lani znašal le 400 milijonov evrov ali 1,2 odstotka.
Abanka je ob koncu leta 2009 dosegla 4,51 milijarde evrov bilančne vsote, povečala se je za 18 odstotkov glede na konec leta 2008 in dosegla 8,8-odstotni tržni delež. Aleš Žajdela je minuli petletni mandat preletel s številkami: v letu 2005 je imela Abanka 2,5 milijarde evrov bilančne vsote, v prvih mesecih po njegovem prihodu na čelo banke je ta padala in uprava je prehodila celotno Slovenijo, da je komitente prepričala za nadaljnje sodelovanje. V minulih petih letih je imela banka 155 milijonov evrov dobička in za okoli 100 milijonov evrov slabitev.
Pri gradbeništvu ni kritične izpostavljenosti
Dobiček pred davki je ob koncu leta 2009 znašal 29 milijonov evrov, po davkih pa 22,9 milijona evrov. Donos na kapital je bil 8,33 odstotka, kapitalska ustreznost pa 12,2-odstotna. Banka je zaradi slabšanja kreditnega portfelja naredila za 30 milijonov evrov slabitev. Žajdela je povedal, da banka ni kritično izpostavljena do gradbenega sektorja, saj so kreditne pogoje zaostrovali že od leta 2007, pri gradbincih pa imajo več kot polovico garancij in manj kot polovico kreditov.
V Abanki so krizo zaznali že leta 2007, do začetka leta 2008 so pripravili dokapitalizacijo in poskrbeli za velike likvidnostne rezerve. Leta 2009 so pri skupini tujih bank najeli 80 milijonov evrov sindiciranega posojila, septembra pa so izdali za 500 milijonov evrov obveznic z državnim jamstvom. Če ne bo spremenjen zakon o davčnem postopku, ki predvideva 20-odstotno obdavčitev obresti od obveznic, bo to za Abanko pomenilo na leto od 1 do 1,5 milijona evrov dodatnih stroškov. Posrednih učinkov zaradi negotovosti tujih investitorjev pa sploh ni mogoče oceniti, je povedal Aleš Žajdela, ki je državno jamstveno shemo za odpravo kreditnega krča ugodno ocenil, saj je Abanka doslej izkoristila celotno dodeljeno kvoto in podjetjem plasirala za 179 milijonov evrov kreditov ali 33 odstotkov vseh dodeljenih kreditov v okviru jamstvene sheme.
Na novinarsko vprašanje je za leto 2010 Gregor Hudobivnik napovedal postopno zviševanje obrestnih mer, čeprav je izhodiščna obrestna mera Evropske centralne banke na najnižji ravni in naj je banka v Frankfurtu letos še ne bi zviševala. Toda bankirji bodo kmalu začeli pričakovano zvišanje vgrajevati v svoje obrestne mere. V bitki za depozite pa ni pričakovati padanja obrestnih mer za vloge v bankah, toda v Abanki ne načrtujejo zviševanja obrestne marže - nasprotno, ta naj bi se še zniževala.
Ožji krog potencialnih kupcev Mercatorja še ni znan
Medij: Večer Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 03. 03. 2010
Banke prodajalke deleža v Mercatorju šele pregledujejo seznam družb, ki naj bi kmalu opravile skrbni pregled Mercatorja; zanj bo Mercatorjeva uprava predvidoma zaprošena v naslednjem tednu
Četudi so včeraj v Dnevniku poročali, da naj bi že bili znani štirje finalisti - finančni skladi Advent International, Bain Capital, Mid Europa in Warburg Pincus, ki naj bi se potegovali za nakup 21-odstotnega lastniškega deleža v Mercatorju, pa je Uroš Marter iz družbe Arkas, ki vodi prodajo omenjenega lastniškega deleža, včeraj to informacijo za Večer zanikal. Povedal je namreč, da še ni nič potrjeno in da so bili oblikovani zgolj predlogi, kdo naj bi opravil skrbni pregled Mercatorja.
Po besedah predstavnika Arkasa ima še vseh osem interesentov, ki so do 8. februarja oddali nezavezujočo ponudbo, možnost oddati tudi zavezujoče. To velja tudi za strateške investitorje, neposredne konkurente Mercatorja. Sicer pa je Uroš Marter napovedal, da bodo upravo Mercatorja predvidoma šele naslednji teden zaprosili za skrbni pregled družbe ter da imena tistih, ki naj bi opravili ta skrbni pregled in se očitno že pojavljajo v javnosti, po njegovem niso nujno točna.
Debeljak: "Nihče nas ni prosil za skrbni pregled"
Medij: Večer Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 03. 2010
Skrbni pregled opravili za morebitno dokapitalizacijo, predstavnik bank prodajalk petinskega deleža v Mercatorju pa zanj še ni zaprosil. Kljub težavnim gospodarskim razmeram bodo nadaljevali širitev poslovanja in prevzeme na trgih jugovzhodne Evrope
Težkim gospodarskim razmeram navkljub - ne le v Sloveniji, ampak še posebno na trgih držav jugovzhodne Evrope, kjer je prisoten - je Mercator lani dosegel solidne poslovne rezultate. Prihodki skupine (2,64 milijarde evrov) so upadli za 2,4 odstotka glede na predlani, brez tečajnih razlik (zlasti v Srbiji) pa bi imeli celo 0,6-odstotno rast prihodkov. Čistega dobička (21,1 milijona evrov) je bilo manj za 48,2 odstotka. Letos naj bi se prihodki (ob koncu preteklega leta je Mercator vstopil tudi na trga Bolgarije in Albanije) okrepili za štiri odstotke, na 2,75 milijarde evrov, čistega dobička (21,9 milijona evrov) pa naj bi bilo podobno kot lani, pri čimer prevzem hrvaškega Getroja še ni upoštevan. Število zaposlenih, predvsem zaradi širitve poslovanja na tujem, naj bi z 21.400 letos povečali na blizu 22.200.
Debeljak in Šega okoli Mercatorja gradita obrambne okope pred Agrokorjem
Medij: Poslovni dnevnik Avtorji: Vesna Vuković in Primož Cirman Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 03. 2010
Ljubljana - Uprava in nadzorni svet Mercatorja sta včeraj izpeljala prvi obrambni manever, povezan z
Agrokorjevo ponudbo za odkup 21 odstotkov delnic največje slovenske trgovske družbe v lasti bank in napovedjo poznejšega prevzema Mercatorja.
Mercator, ki ga vodi Žiga Debeljak, včeraj v nasprotju z napovedjo s finančnega koledarja ni objavil poslovnega poročila za lansko leto. S tem je kandidatom za nakup deležev od bank, ki se ne bodo uvrstili v drugi krog prodaje, torej tudi Agrokorju, onemogočil natančnejši vpogled v poslovanje družbe v zadnjih treh mesecih lanskega leta.
Družba namreč včeraj v nasprotju s časovnico s koledarja finančnih objav ni objavila revidiranega letnega poročila Mercatorja na ravni družbe in skupine za lansko leto. Delničarjem in javnosti so tako v Mercatorju razkrili le povzetek revidiranega letnega poročila skupine in družbe, celotno letno poročilo, ki ga je nadzorni svet na čelu z Robertom Šego sicer že sprejel, pa nameravajo objaviti v zakonskem roku, torej do konca aprila.
"Prodaja Mercatorja se nadaljuje"
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 02. 2010 Stran: 9
Do konca tega tedna ali v začetku naslednjega naj bi bili znani (najverjetneje trije) interesenti, ki se bodo uvrstili v ožji krog za nakup dobre petine Mercatorja. Skrbni pregled, ki bi se pričel marca, lahko Mercatorjeva uprava zavrne
Pred kratkim sta NLB in njena Banka Celje kot pridruženi prodajalki prekinili postopek prodaje delnic Mercatorja, tako da prek družbe Arkas trenutno svoje deleže v Mercatorju prodaja še šest bank (Abanka Vipa, Banka Koper, Gorenjska banka, Hypo Alpe Adria Bank, Nova KBM, UniCredit), ki so skupaj lastnice 21 odstotkov delnic najboljšega soseda. Delnice so pridobile lani, ko so jih, tako kot NLB in Banka Celje, zasegle ob nevračilu posojil Infond Holdingu. "Še nobeden izmed šestih predstavnikov prodajalcev nas ni obvestil, da bi odstopil od prodaje delnic Mercatorja, lahko pa kadarkoli in katerikoli prodajalec od te prodaje odstopi," je pojasnil Uroš Marter, direktor in ustanovitelj ljubljanske družbe Arkas, prek katere se prodaja delež v Mercatorju.
Velik razpon med ponujenimi cenami
Trije ponudniki za Mercator v ožji izbor
Medij: Poslovni dnevnik Avtorji: Katja Svenšek Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 02. 2010
Ljubljana - V ožji izbor za nakup delnic Mercatorja, ki jih po odstopu NLB in Banke Celje ponuja še šest bank, se bodo predvidoma uvrstili trije ponudniki. V družbi Arkas, ki za konzorcij šestih bank vodi prodajo, bodo seznam ožjih izbrancev pripravili do konca tedna, nato pa bodo vodstvo Mercatorja zaprosili za skrbni pregled. Med izbranci za skrbni pregled pa ne bo strateških vlagateljev, tako da hrvaškemu Agrokorju vpogled v drobovje Mercatorja ne bo omogočen. Banke svojih načrtov z delnicami Mercatorja večinoma sicer ne razkrivajo.
"Skrbi pregled družbe potrebujejo finančni vlagatelji, medtem ko strateški partnerji skrbnega pregleda predvidoma ne potrebujejo. Ta je tako namenjen finančnim vlagateljem, ne strategom, vsaj ne tistim, ki so neposredni konkurenti," je na vprašanje, ali bo skrbni pregled omogočen tudi potencialnim strateškim vlagateljem, odgovoril direktor Arkasa Uroš Marter.
Banke svojih načrtov z delnicami Mercatorja večinoma sicer ne razkrivajo. "V NKBM tovrstnih poslovnih odločitev v tej fazi ne želimo komentirati," so v drugi največji banki odgovorili na vprašanje, ali bodo nadaljevali s prodajo zaseženih delnic Mercatorja ali se bodo iz prodaje umaknili, kot sta to storili NLB in Banka Celje. Tudi prispelih ponudb niso želeli ocenjevati. Tudi v Hypo banki poslovnih odločitev ne komentirajo, nasprotno pa so nam v Gorenjski banki povedali, da bodo z aktivnostmi za prodajo delnic Mercatorja nadaljevali. Tudi ti pa niso želeli oceniti prispelih ponudb, ker da pogajanja še potekajo. Tudi Unicredit pogajanj ni želela komentirati, medtem ko nam iz Banke Koper in Abanke odgovorov niso poslali.
Telekom je svojim partnerjem na Kosovu omogočil bajne zaslužke
Medij: Poslovni dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 02. 2010
Dušan Zorko: "Nestrateško premoženje prodajamo"
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 02. 2010 Stran: 9
Po besedah prvega moža Pivovarne Laško so v NLB z Banko Celje morali imeti argumente za odločitev o trenutni neprodaji delnic Mercatorja, sami pa bi kot 23,4-odstotni lastniki Mercatorja pri ceni 195 evrov za delnico resno razmislili, ali bi ponudbo tudi sprejeli
Na jutrišnji seji bodo nadzorniki Pivovarne Laško obravnavali lansko poslovanje in šele nato bodo rezultati predstavljeni javnosti, zato Dušan Zorko, predsednik uprave laške pivovarne, včeraj ni želel povedati več kakor to, da je Pivovarna Laško lani poslovala v skladu z načrti. V lanskih prvih devetih mesecih je imela sicer na ravni skupine 228,7 milijona evrov čistih prodajnih prihodkov, kar je 7odstotni upad glede na isto obdobje predlani, dobička iz poslovanja (34,2 milijona evrov) je bilo za 26 odstotkov več, čistega dobička (21,1 milijona evrov) pa za 14 odstotkov več kot v prvih devetih mesecih predlani. A do konca leta je morala Pivovarna Laško narediti veliko (več deset milijonov evrov) slabitev zaradi posojil Infond Holdingu in Centru Naložbam, ki sta že ali bosta najverjetneje v kratkem morala iti v stečaj. V krajšem pogovoru s prvim možem Pivovarne Laško smo se ob poslovanju dotaknili še aktualne prodaje Mercatorja, kjer ima skupina Pivovarne Laško 23,4 odstotka vseh delnic, postopka prodaje časopisne družbe Večer, pa tudi sodbe glede lanske stopniščne skupščine, katere sklepe je sodišče razveljavilo.
NLB in Banka Celje ne bosta prodali Mercatorjevih delnic
Medij: Večer Avtorji: STA Teme: ZPRE-1, ZGD-1C, mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 02. 2010 Stran: 14
Nova Ljubljanska banka (NLB) in Banka Celje ne bosta prodali svojih deležev v Mercatorju; skupaj imata v lasti 15 odstotkov delnic trgovske družbe. "Z elementi in pogoji prispelih ponudb nismo zadovoljni, zato do nadaljnjega prekinjamo proces prodaje," so potrdili v NLB.
Da NLB odstopa od prodaje delnic Mercatorja, je potrdil tudi direktor Arkasa Uroš Marter, posrednik pri prodaji 21 odstotkov Mercatorja, ki je v lasti konzorcija šestih bank. "V NLB niso zadovoljni s ponudbami in so, še preden so sploh dobili resne ponudbe, odstopili od prodaje," je povedal Marter.
Banka Koper, Unicredit, Gorenjska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka in Hypo banka skupaj prodajajo 21 odstotkov delnic Mercatorja.
NLB in Banka Celje imata v lasti 15 odstotkov Mercatorjevih delnic, a banki formalno nista bili del konzorcija prej omenjenih bank, čeprav sta z Arkasom koordinirali prodajne aktivnosti. Do 8. februarja je za nakup delnic Mercatorja prispelo osem nezavezujočih ponudb, ponudniki pa za zdaj uradno niso znani.
Marter poudarja, da postopek prodaje 21 odstotkov Mercatorja tudi po odstopu NLB in Banke Celje teče normalno dalje. V Arkasu bodo zdaj oblikovali strnjeni seznam prispelih ponudb, nato pa sledi izvedba skrbnega pregleda poslovanja, ki jo bo omogočila uprava Mercatorja. NLB in Banka Celje sta od prodaje odstopili minuli petek. Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je dan pred tem ocenil, da ponudbe za odkup deleža NLB in Banke Celje v Mercatorju niso takšne, da bi bili nad njimi navdušeni.
NLB in Banka Celje neuradno že odstopili od prodaje Mercatorja
Medij: Dnevnik Avtorji: Katja Svenšek Teme: ZGD-1C, ZPRE-1 Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 02. 2010 Stran: 23
Prispele ponudbe na razpis za prodajo 36,3-odstotnega deleža Mercatorja je večina bank po naših informacijah ocenila kot slabe, zato naj bi na včerajšnjem sestanku bančnikov prevladala odločitev, da od prodaje deleža trgovske družbe odstopijo.
Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak (levo) očitno za zdaj še ne bo dobil novih lastnikov družbe, ki jo vodi. Vsaj NLB in Banka Celje sta od prodaje svojega 15-odstotnega deleža po naših informacijah že odstopili. Kapitalska družba, ki jo vodi Borut Jamnik (desno), ponudbe za delež bank v Mercatorju sploh ni oddala, a medtem ostaja interesent za nakup delnic.
Razočaranje nad ponudbami in dvom o prodaji je že v sredo izrazil predsednik uprave NLB Božo Jašovič, včeraj sta se mnenju NLB in njene Celjske banke - ti naj bi od postopka prodaje svojega skupaj 15-odstotnega deleža Mercatorja nedvomno odstopili - po neuradnih informacijah pridružili še Nova KBM in Abanka Vipa. Predstavniki bank v tuji lasti naj bi kolege bančnike sicer pozvali k dodatnemu razmisleku, znova pa se bodo predvidoma srečali proti koncu februarja.
"Postopek prodaje bomo nadaljevali, dokler ne pridemo do konkretnih zavezujočih ponudb," pa je včeraj dejal direktor Arkasa, ki vodi prodajo 21,08-odstotnega deleža šestih bank, Uroš Marter. Dodal je še, da bodo Mercator zaprosili, da ponudnikom omogoči skrbni pregled.
