UniCredit
MDS: Dokapitalizacija Adrie sprejeta
Medij: Žurnal24 Avtorji: Al. B., D. H. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31.08.2011 Stran: splet 16.07
Prisotni delničarji sprejeli dokaptializacijo. Če je ne bi, bi podjetje že jutri lahko razglasilo insolvetnost. MDS: prihodnost Adrie ostaja pod vprašajem.
V Društvu MDS se sprašujemo, ali bo morda državna NLB s svojim izsiljevanjem dejansko dosegla nižji znesek za vpis terjatev, hkrati pa bo ta ista državna NLB prosila že za svojo 4. dokapitalizacijo, ki naj bi po zadnjih informacijah znašala kar 400 milijonov EUR.
"MDS ”
"Prisotni delničarji so podprli predlagano dokapitalizacijo, vendar pa bo le ta bila modificirana v že v prihodnjih nekaj dneh," so sporočili iz društva malih delničarjev (MDS).
Navkljub sprejetju dokapitalizacije prihodnost Adrie vstaja pod vprašajem, saj mora država sprva sprejeti rebalans proračuna. Ker pa bo danes sprejeta dokapitalizacija v prihodnjih dneh preklicana in sprejeta nova, lahko zgolj opazujemo dogajanje na bančno-političnem prizorišču, so še sporočili iz MDS."
Nujno sodelovanje bank
Vodstvo Adrie Airways, ki se je znašla v hudih finančnih težavah, je bankam upnicam konec junija predstavilo dokončen načrt prestrukturiranja družbe. Čeprav so ga banke sprejele pozitivno, še vedno ni znano, ali se bodo strinjale s predlagano sanacijo.
Glavni izvršni direktor Adrie Klemen Boštjančič, ki je na začetku leta skupaj z Robertom Vugo prevzel vodenje družbe, poudarja, da je dokapitalizacija nujna za rešitev letalskega prevoznika. Predpogoj zanjo sta rebalans državnega proračuna – slednjega naj bi DZ potrdil na septembrski seji – in sodelovanje bank, poroča STA.
Vlada se je konec junija odločila za pomoč Adrii Airways pri prestrukturiranju, in sicer bi država zagotovila 49,5 milijona evrov, 500 tisoč evrov pa naj bi zagotovila 86-odstotna lastnica, državna Posebna družba za podjetniško svetovanje. Vlada je pri tem sicer opozorila, da je sodelovanje bank nujno.
NLB največja upnica
Klemen Boštjančič: Mrcvarjenje Adrie Airways
Medij: Delo Avtorji: Aleš Stergar Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31.08.2011 Stran: splet 19.00
Dokapitalizacija Adrie naj bi bila že v nekaj dneh preklicana oziroma spremenjena. Dogovor z bankami še ni potrjen, čeprav stališča zbližujejo.
V Adrii so sicer optimisti, pravi njen izvršni direktor Robert Vuga in napoveduje, da bodo izpolnili obveznosti do potnikov. Se pa ustvarja javno mnenje, ki Adrii škodi, saj vpliva na prodajo. Potniki ne vedo, ali bo Adria jeseni še letela, zato ne kupujejo vozovnic ali pa jih za iste skupne lete Adrie in Lufthanse kupujejo pri slednji, ter tako manjšajo Adriine prihodke.
Ljubljana - Delničarji Adrie Airways, med njimi ni bilo 6-odstotne lastnice NLB, kar pomeni, da je imela glavno besedo 83-odstotna lastnica PDP, so potrdili letno poročilo za lansko leto in predlagano dokapitalizacijo, upravi, poslovodstvu, nadzornemu svetu in upravnemu odboru pa niso podelili razrešnice za delo v lanskem letu.
Dogovor z bankami, ki naj bi 38 milijonov evrov svojih terjatev spremenile v lastniški delež, še ni bil potrjen, čeprav stališča zbližujejo. Ko bodo zbližana, bo verjetno potrebna še ena delničarska skupščina. Kar se dogaja z Adrio je mrcvarjenje, ki se ne bi smelo dogajati, je prepričan glavni izvršni direktor Adrie Klemen Boštjančič.
Če banke in država do 30. septembra ne bodo vplačale vseh delnic, potem dokapitalizacija ne bo uspela. Gre za datum, ki ga je Adria po besedah Klemna Boštjančiča napovedala kot rok za poplačilo tujih upnikov. Ti bodo po njegovih besedah kakšen dan še lahko počakali, več pa ne. Direktor PDP Matej Matzele Golob ocenjuje, da volja za dogovor je, vendar bi v primeru drugačne konverzije bančnih terjatev v lastniški delež vlada verjetno morala sprejeti nov sklep.
Neuspešna dokapitalizacija bi po njegovih besedah pripeljala do enega od finančnih ukrepov - prisilne poravnave ali stečaja. V tem primeru operativna licenca sploh ne bi bila več problem, pojasnjuje Klemen Boštjančič, saj bi Adria prenehala leteti.
Banke povsem "razgaljene" v nadškofijskem Gospodarstvu rast
Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Adria Airways Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20. 08. 2011 Stran: stran 21
Ker so banke milijonska posojila zavarovale le z delnicami Zvona Ena Holdinga, katerih vrednost je od septembra 2008 do danes padla s 14 evrov na 4 cente, jim grozi, da bodo zaradi potopa Gospodarstva Rast izgubile desetine milijonov evrov.
Če odmislimo 92 milijonov evrov visoko poroštvo, ki ga bo NLB v imenu Zvona terjala od Gospodarstva Rast, sta največji upnici družbe, prek katere je Nadškofija Maribor vodila svoje finančne posle, banka Unicredit in Banka Koper.
Izkazalo se je namreč, da je od okoli 41 milijonov evrov priznanih terjatev zavarovan le dober milijon. Medtem prisilna upraviteljica Alenka Gril zaradi astronomskih poroštev "cerkvenemu" Zvonu zahteva stečaj družbe, v katerem bodo navadni upniki bržčas izgubili vse.
Četudi bi prisilna poravnava Zvona "čudežno" uspela, je "nedvoumno jasno, da Gospodarstvo Rast v svojem načrtu sploh ni predvidelo možnosti, da bi moralo kot porok poravnati obveznosti do Nove Ljubljanske banke (NLB)". Glede na to, da državna banka denarja od glavnega dolžnika ne bo dobila v celoti, ga bo terjala od Gospodarstva Rast, ki pa za to po besedah upraviteljice ni predvidelo nikakršnih sredstev. Zato Grilova sodišču predlaga, naj družbo pošlje v stečaj.
Pri reševanju Adrie Airways se zapleta na sestankih bančnikov
Medij: Dnevnik Avtorji: Katja Svenšek Teme: Adria Airways Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 08. 2011 Stran: stran 21
Ljubljana - Banke upnice Adrie Airways imajo manj kot dva tedna časa, da se dogovorijo o predlagani konverziji terjatev v kapital družbe, pogajanja, od rezultata katerih je odvisna tudi državna pomoč v višini 50 milijonov evrov, pa doslej napredka niso prinesla.
Pred skoraj dvema mesecema je minister za promet Patrick Vlačič (desno) napovedal, da bo država Adrii Airways pomagala s 50 milijoni evrov, če bodo banke pristale na konverzijo dela terjatve v lastniški delež. Banke ideji menda niso naklonjene. Izračunale naj bi, da se tudi v primeru stečaja bolje poplačajo. Lastniki in vodstvo Adrie – direktor PDP Matej Golob Matzele ter izvršna direktorja Robert Vuga in Klemen Boštjančič – imajo za dogovor z bankami manj kot dva tedna časa. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika) Po naših informacijah predvsem največja banka NLB reševanju Adrie ni naklonjena. Banke namreč ne verjamejo, da bi po konverziji 37 milijonov evrov v kapital in kasnejši prodaji Adrie ta sredstva dobila povrnjena. Vodstvo Adrie včeraj za komentar ni bilo dosegljivo.
NLB, ki je največja upnica Adrie Airways, bi morala po načrtu prestrukturiranja v letalsko družbo konvertirati 27,6 milijona evrov, kar je med vsemi bankami upnicami daleč največ. V NLB naj bi bili v skrajnem primeru pripravljeni na konverzijo "razumnega zneska", torej precej nižjega. Tudi odločitev, da se za poplačilo bank nameni 19,5 milijona dokapitalizacijskih sredstev države, jim očitno ne vzbuja optimizma.
Če NLB na konverzijo ne bo pristala, finančne sanacije ne bo in bo najverjetneje sledil stečaj. Banka se pri tem menda sklicuje na upravo, upravni odbor in lastnike, a med slednjimi je največja država, ki je hkrati večinska lastnica Adrie. Po naših informacijah naj bi v NLB računali na boljše poplačilo v primeru stečaja družbe, saj imajo svoje terjatve neuradno zavarovane z dvema letaloma CRJ 900 in s poslovno stavbo na Brniku. Vrednost te je dejansko ocenjena na okoli 5 milijonov evrov, a bi se verjetno s propadom letalskega prevoznika, ki predstavlja 80 odstotkov prometa na brniškem letališču, znižala.
Pomisleke naj bi imele tudi druge banke upnice, a vse dejansko čakajo na odločitev NLB. Druga največja upnica Hypo banka naj bi po načrtu v lastništvo Adrie konvertirala 4,17 milijona evrov, kar je skoraj osemkrat manj kot NLB. Glede na zneske terjatev in njihovih konverzij omenjenima bankama sledijo še Abanka (3,55 milijona terjatve v lastniški delež), Unicredit (2,5 milijona) in Gorenjska banka (0,7 milijona evrov). Slednja naj bi bila prepričana o kakovosti svojih zavarovanj, po naših neuradnih podatkih pa ima svoj vložek zavarovan s terjatvami do bodočih mednarodnih prilivov.
Čeprav je pogoj za konverzijo terjatev bank sprejet rebalans državnega proračuna in v okviru tega zagotovljenih 50 milijonov evrov za Adrio, o katerem naj bi poslanci razpravljali v začetku septembra, pa morajo banke dogovor doseči najkasneje do 31. avgusta, ko bo potekala skupščina Adrie Airways. Če dogovora med bankami ne bo, bo družba verjetno primorana začeti insolvenčne postopke. V primeru, da bo dogovor dosežen, pa imajo tako banke kot država do konca septembra čas, da načrt uresničijo.
Regulator trga nad skrivnostne lastnike MLM
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 08. 2011 Stran: 18
Ljubljana - Zaradi suma usklajenega delovanja in kršitve zakona o prevzemih je po neuradnih informacijah Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) včeraj sprožila postopek nadzora nad ključnimi lastniki Mariborske Livarne Maribor (MLM). Avstrijski družbi Metalka in Ditachmair& Partner ter avstrijski državljan VVolfgang Rainer obvladujejo skupno skoraj 70 odstotkov kapitala MLM in 55,6 odstotka vseh delnic z glasovalno pravico in tako presegajo prevzemni prag.
Noben od posameznih avstrijskih lastnikov prevzemnega praga sicer ne presega, vendar obstaja sum, da gre dejansko za povezane osebe, ki delujejo usklajeno in so tako brez objave prevzemne ponudbe prevzele MLM, ki ima več kot 500 malih delničarjev. Kot smo včeraj razkrili v Dnevniku, se avstrijski lastniki kljub več pozivom SID banke doslej niso želeli razkriti, lastništvo obeh družb pa je zakrito tudi v avstrijskih sodnih registrih. Po nekaterih predvidevanjih naj bi lastništvo Metalke kot največjega lastnika zdaj obvladovala Unicredit, ki je financirala neuspešen poskus menedžerskega prevzema MLM. Prav nejasna lastniška struktura MLM paje tudi eden izmed ključnih razlogov, zakaj SID banka mariborskemu livarju ne želi odobriti državnega poroštva. Glede na slabo finančno sliko MLM, ki ima ob 15 milijonih evrov kapitala skoraj 70 milijonov evrov dolgov, od leta 2008 pa posluje z večmilijonsko izgubo, pa je prikrivanje podatkov o pravih lastnikih še toliko bolj nerazumljivo. Velik del nabavnih in prodajnih poti MLM se sicer odvija prav prek Metalke, vendar zaradi nejavnih bilanc avstrijske družbe ni mogoče izvedeti, koliko dobička MLM dejansko ostane pri njej.
Ajdovski Fructal prodan Nectarju
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 07. 2011 Stran: 9
Natanko 50,2 milijona evrov bodo za celotni Fructal morali odšteti v srbskem Nectarju. O prodaji odločajo še sobotna skupščina delničarjev Pivovarne Laško in varuhi konkurence na trgih, kjer so prisotni izdelki Fructala in Nectarja
Nadzorniki Pivovarne Union, ki je 93,73-odstotna lastnica ajdovskega Fructala, so na ponedeljkovi seji potrdili prodajo Fructala srbskemu Nectarju. Za celotni Fructal bo iztrženih 50,2 milijona evrov ali približno 20 evrov na delnico (toliko bo moral Nectar plačati tudi preostalim 1317 lastnikom Fructala, ki imajo v lasti 6,27 odstotka vseh delnic). Predsednik uprave Pivovarne Union (in Pivovarne Laško) mag. Dušan Zorko je ob tem včeraj povedal, da bodo v Unionu prejeli 35,3 milijona evrov denarne kupnine, v celoti pa bo okrog 48 milijonov evrov šlo za razdolžitev skupine Pivovarne Laško, ki bo ob tem še vedno imela za 370 milijonov evrov dolgov.
Tempo prodaje laških naložb se ne bo upočasnil
Glasovanje bo okrnjeno, a zapletov ni pričakovati
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 06. 2011 Stran: 10
Pred skupščino Mercatorja
Pet bank brez glasovalnih pravic - V sredo bodo delničarji Mercatorja glasovali tudi o višini dividend: po predlogu naj bi znašale osem evrov bruto na delnico
Ljubljana - Dnevni red jutrišnje redne skupščine delničarjev Mercatorja je kratek. Odločali bodo o razdelitvi bilančnega dobička, podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu ter o imenovanju pooblaščenega revizorja za leto 2011. Upoštevaje postopke pred uradom za varstvo konkurence - urad je že sredi aprila s sklepom začel presojo skladnosti koncentracije bančnih lastnikov Mercatorja -, pa bodo imele glasovalne pravice le dobre tri četrtine kapitala, medtem ko bo pet bank brez njih. Kolikor je znano, do zdaj niso zaprosile urada, naj jim dovoli glasovati.
Uprava in nadzorni svet bosta delničarjem Mercatorja predstavila poročilo o poslovanju družbe v preteklem letu, poslovne rezultate, informacijo o prejemkih vodstva družbe in njenih nadzornikov ter glasovali o predlogu razdelitve bilančnega dobička. Ta je znašal 40,4 milijona evrov. Uprava bo predlagala, da se ga dobre tri četrtine ali 30,1 milijona evrov uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti osem evrov na delnico. Do dividend bodo upravičeni vsi, ki bodo lastniki na dan 27. junija 2011. Preostanek bilančnega dobička v znesku 10,3 milijona evrov naj bi ostal nerazporejen. Razrešnici upravi in nadzornemu svetu naj bi bili podeljeni, za revizorja pa spet predlagajo KPMG Slovenija, ker da »ima ustrezne izkušnje pri revidiranju za področje gospodarskih dejavnosti družbe ter reference doma in v tujini, za družbo in skupino pa je opravila revidiranje tudi v preteklih štirih letih«.
Cerkveni Zvon izgublja T-2
Medij: Večer Avtorji: Ambrož Nina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 05. 2011 Stran: 9
Ko bo prisilna poravnava potrjena, bo novi večinski lastnik mariborskega telekomunikacijskega podjetja Gratel Jurija Krča
Cerkveni Zvon Ena Holding, 95,2odstotni lastnik mariborskega telekomunikacijskega operaterja T-2 v postopku prisilne poravnave, izgublja svojo največjo naložbo in upanje v preživetje, saj je dokapitalizacija podjetja elektronskih komunikacij uspela. Glede na vplačane deleže bo po novem namesto Zvona kapitalsko najmočnejši družbenik očitno kranjsko podjetje Gratel Jurija Krča, ki je za T-2 po Sloveniji polagalo optično omrežje. Spremenjeno lastništvo bo sicer obveljalo šele, ko oziroma če bo prisilna poravnava potrjena, kar se bo skoraj zagotovo zgodilo predvidoma čez dva tedna.
Šest novih družbenikov
Predlog dividende: osem evrov za delnico
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 21. 05. 2011 Stran: 9
Mercator objavil sklic skupščine Razdelili naj bi tri četrtine bilančnega dobička - Če bo treba, bodo k oblikovanju prodajnega paketa organizirano pristopili tudi mali delničarji - Dopolnitev nadzornega sveta Mercatorja
Uprava Mercatorja je za 22. junij sklicala sejo skupščine delničarjev. Poglavitna točka dnevnega reda bo poročilo o poslovanju ter delitev dobička: uprava predlaga, da se za dividende nameni 30,1 milijona evrov ali okoli tri četrtine od 40,4 milijona evrov bilančnega dobička. To pomeni dividendo v višini osem evrov bruto na navadno delnico. Preostanek bilančnega dobička bo po predlogu ostal nerazporejen. Dividende bodo izplačali v 60 dneh vsem, ki bodo imetniki delnic Mercatorja na dan 27. junij 2011. Med predlogi sklepov so še razrešnici nadzornemu svetu in upravi za preteklo poslovno leto ter imenovanje pooblaščenega revizorja (znova je predlagana revizijska hiša KPMG). Za velike delničarje zneski dividend nikakor niso zanemarljivi. Če upoštevamo lastniško sestavo z začetka leta, bo največja delničarka Mercatorja, Pivovarna Union, dobila za 3,7 milijona evrov dividend, NLB 3,2 milijona evrov, Pivovarna Laško dobra 2,5 milijona, banka Unicredit 2,4 milijona, NKBM 1,6 milijona in tako dalje.
Istrabenz zdaj res v prodajo Petrola
Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 05. 2011 Stran: 5
Danes se v Kopru izteče rok za ponudbe za svetovalca pri prodaji; bodo do konca leta lastniki postali Rusi ali Izraelci?
Po zastoju priprav na prodajo deležev v Petrolu bodo v Istrabenzu čez nekaj tednov že izbrali svetovalca za prodajo, nam je potrdil predsednik uprave Rudi Grbec. Kdo vse še gre v prodajo in kdo naj bi kupil Petrol?
Istrabenz bo začel prodajati skupaj okoli 16 odstotkov Petrola, ki ga ima v lasti sam in banke nj egove upnice NLB, Gorenj ska banka, Unicredit ... - te so mu delnice zaplenile leta 2009, ko je finančni holding klecnil. Za zdaj naj bi Istrabenz delež v Petrolu prodajal sam, dopušča pa se še možnost oblikovanja četrtinskega prodaj nega svežnja. Za nakup več kot 25 odstotkov Petrola mora namreč kupec po energetskem zakonu pridobiti soglasje vlade - v Istrabenzu pa ne želijo tvegati, da ga politika ne bi dala.
Z zbrano kupnino morajo namreč poravnati obveznosti iz prisilne poravnave. Z zbiranjem denarja se jim sicer ne mudi - naslednjič morajo glavnico namreč plačati šele konec prihodnjega leta. Lansko in letošnjo so poravnali s kupnino za Droga Kolinsko, za plačilo obresti, ki zapadejo letos, pa imajo denar zbran.
Bi bila lahko naprodaj večina Petrola?
