UniCredit

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 07. 2010 Stran: 7

Na torkovi skupščini Mercatorja bosta največ pozornosti deležni (iz)volitev novih (dodatnih) nadzornikov ter delitev bilančnega dobička in visoke dividende, pa tudi vnovično pooblastilo upravi za nakup lastnih delnic

Nekaj več kot 16.700 delničarjev Mercatorja, največje slovenske trgovske družbe, z nestrpnostjo pričakuje torkovo skupščino, na kateri se bo med drugim odločalo o izplačilu relativno visoke dividende (7,2 evra bruto na delnico). Odločalo se bo tudi o tem, da bi kot nova člana nadzornega sveta na predlog Nove KBM in NLB postala Matjaž Kovačič, predsednik uprave Nove KBM, ter Miro Medvešek, direktor podjetja Svetovanje M in med letoma 2004 in 2008 pooblaščenec uprave NLB. Uprava Mercatorja, ki se bo v naslednjem letu razširila s štirih na šest članov, naj bi prejela pooblastilo, da sme v naslednjih treh letih kupiti do 10 odstotkov lastnih delnic (376.536), pri čemer jih že ima v lasti 42.192. Te delnice naj bi kupovala za deleže prevzetih podjetij ali pa za morebitno (odjprodajo strateškemu investitorju. Odkupna cena delnic, ki se bodo smele odkupovati le na organiziranem trgu, ne bo smela biti višja kot 10 odstotkov od mesečnega povprečnega borznega tečaja in ne nižja od 41,73 evra.

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat, Tanja Smrekar Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 05. 2010

V upravi Triglava bi menda najraje prodali Abanko, vprašanje pa je, ali skupaj s Savo

Ali bosta največja lastnika Abanke Vipa, Triglav in Sava našla skupni jezik o naložbi v banko? Neuradnih scenarijev o tem, kdo bo imel Abanko, je več: Triglav proda Abanko sam ali skupaj s Savo, Triglav prevzame Abanko in jo verjetno pozneje proda, Triglav in Sava združita Abanko in Gorenjsko banko.

Nadzorniki Zavarovalnice Triglav so včeraj razpravljali tudi o naložbi skupine v Abanko Vipa, smo neuradno izvedeli. Skupina Triglav ima tretjinski delež.  

1. scenarij: delničarski sporazum

Po tem bi Triglav podpisal delničarski sporazum s Savo Kranj, ki ima nekaj manj kot 24 odstotkov banke. Tako bi Triglav skupaj s Savo in Gorenjsko banko , ki ima skoraj 10 odstotkov Abanke, obvladal okoli dve tretjini banke. Kaj bi delničarskemu sporazumu sledilo? "Oba, Sava in Triglav, potrebujeta denar. Torej bi lastniki, ki bi delničarski sporazum podpisali, verjetno najprej objavili prevzem Abanke, potem pa celoten sveženj prodali drugemu prevzemniku," pravi naš vir.

2. scenarij: Triglav proda Abanko

Tej možnosti je menda - tako kot prvi - naklonjena uprava Triglava. Gre za neposredno prodajo Abanke, morda tudi Savi, če bi ta imela denar. Neuradno se za ta delež zanima tudi pet bank - Santander , Unicredit , Societe Generale , Erste Bank in Raiffeisen . Pogovori pa menda še ne potekajo, trdijo viri. Omenjene tuje banke naj bi menda zanimali vsi trije scenariji. Triglav si po neuradnih informacijah za svoj tretjinski delež v Abanki obeta najmanj 180 milijonov evrov.

3. scenarij: združitev Gorenjske banke in Abanke

Medij: Večer Avtorji: Sta Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 05. 2010

Konzorcij štirih bank, ki prodajajo delež v Mercatorju, se z vodstvom trgovske družbe usklajuje o načinu izvedbe skrbnega pregleda Mercatorja, je dejal Uroš Marter, direktor Arkasa, ki posreduje pri prodaji. Postopek se bo verjetno nekoliko zavlekel, tudi zaradi objave Mercatorjeve namere za odkup Merkurjevih trgovin.

V konzorciju bank, ki prodajajo delnice Mercatorja, so po izstopu NKBM in Abanke Vipa še Unicredit banka Slovenije (v lasti ima 8,01 odstotka Mercatorja), matična Unicredit (0,89 odstotka), Gorenjska banka (3,8 odstotka), Banka Koper (2,08 odstotka) in Hypo banka (2,01 odstotka), ki imajo skupaj 17 odstotkov Mercatorja.

Kot je včeraj pojasnil Marter, si omenjene banke prodajo Mercatorja še vedno želijo speljati do konca. "Trenutno se usklajujemo, kako bi zadevo speljali predvsem glede skrbnega pregleda Mercatorja. Pred nakupom se namreč opravi skrbni pregled, kar pa je pri Mercatorju bolj zakomplicirano, ker je javna družba in nima navade razkrivati informacij, ki so potrebne pri skrbnem pregledu," je dejal.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 04. 2010 Stran: 10

Ker vlada obravnava Novo KBM, za razliko od NLB, za njeno odvisno družbo, je moral Mercator objaviti, daje država posredno presegla 5-odstotni lastniški delež v "najboljšem sosedu". Je Banka Celje prodajala Mercator, ker bo celjsko banko prodala NLB?

Nemalo začudeni smo bili, ko je slovenska vlada včeraj v svojem sporočilu zapisala, da bo Mercator obvestila, da je slovenska država skupaj z njenimi odvisnimi družbami presegla 5 odstotni lastniški delež v "najboljšem sosedu".

Šlo naj bi za to, da je Nova KBM, ki je v 42-odstotni lasti slovenske države, sklada Kad in Sod pa sta njena 9-odstotna lastnika, od prejšnjega tedna postala več kot 5-odstotna (natančno 5,24 odstotka) lastnica Mercatorja, predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič pa naj bi postal nadzornik Mercatorja.

Toda ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj niso tega sporočili lani, ko sta NLB z njeno Banko Celje po zaplembi delnic posojilojemalcu Infond Holdingu postali več kot 15 odstotni lastnici Mercatorja.

Zaradi zagrožene kazni ali namiga?

Namreč, po zakonu o trgu finančnih instrumentov je za kršitelja, včeraj so ujeli zadnji dan roka, zagrožena 25 tisoč evrov visoka kazen (za pravno osebo) in še 4.200 evrov (za fizično osebo), če se teh sprememb ne objavi. Država je v Novi KBM (42-odstotna) kakor tudi v NLB (33-odstotna) največja lastnica - nikjer sicer večinska, a v obeh primerih obvladuje s povezanimi osebami večino lastništva teh dveh največjih slovenskih bank. In zakaj se delež NLB v Mercatorju ne prišteje k deležu NKBM, s čimer bi država bila posredno v "najboljšem sosedu" več kot 16-odstotna lastnica?

Nekateri menijo, da je želela prek dopisne seje vlada morebitnim tujim investitorjem v Mercator - ne gre pozabiti, da štiri banke še vedno prodajajo 16 odstotkov delnic Mercatorja - sporočiti, naj dajo roke stran od največje slovenske trgovske družbe. Irena Ferkulj s finančnega ministrstva pa je sporočila, da NLB pač ni v večinski lasti države in z njo povezanih oseb, kar formalno resda drži.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 03. 2010 Stran: 9

Poslovanje leta 2009

Manj pa so lani kreditirali podjetja - Banka je lani imela 3,2 milijarde evrov bilančne vsote, kar jo uvršča na četrto mesto med slovenskimi bankami

Ljubljana - »Verjamem, da bo kriza še prizadela nekatere sektorje in ni izključeno, da nas lahko doleti kriza v obliki črke W; da bo recesija torej znova zagrozila in da nas čakajo še hude razmere,« je na včerajšnji tiskovni konferenci ob predstavitvi lanskih rezultatov poudaril član uprave banke Unicredit Slovenija Janko Medja.

Po oceni uprave Unicredita se Slovenija »še ni ozdravila prevelike odvisnosti od kreditnih virov iz tujine in se niti ne bo, če ne bo veliko bolj odgovorno in profesionalno dopuščala tujih neposrednih investicij v gospodarstvu. V Sloveniji je namreč premalo akumulacije, po drugi strani pa je videti veliko razlogov za optimizem. Čeprav so določeni dejavniki še zelo negotovi, pričakujem, da bo imelo slovensko gospodarstvo v prihodnje neko stabilno rast,« je poudaril Medja. Predsednik uprave banke France Arhar pa je poudaril, da glavni vzrok za padec gospodarske rasti doma ni le v veliki soodvisnosti slovenskega gospodarstva od izvoznih trgov, zlasti nemškega. »Nam konkurenčnim državam^ ki izvažajo na iste trge, sta se izvoz in uvoz lani zmanjšala od n do 13 odstotkov.

Naloga bank ni upravljanje podjetij

Medij: Dnevnik Avtorji: Hren Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 03. 2010 Stran: 20

Ljubljana - Unicredit banka Slovenije je lani ustvarila za polovico manj dobička pred davki kot leto prej, znašal je 11,25 milijona evrov, bilančno vsoto pa je povečala za 13 odstotkov na 3,2 milijarde evrov, s čimer je tržni delež povečala za 0,3 odstotne točke in ostaja četrta največja banka v Sloveniji. Čeloma sku pina Unicredit je lani ustvarila 1,7 milijarde evrov čistega dobička, kar je za 57,6 odstotka manj kot predlani.

Z doseženim je predsednik uprave slovenske hčerinske banke France Arhar zadovoljen in za letos napoveduje povečanje dobička. Pojasnil je, da se je banka lani na podlagi ocene tveganj preusmerila h kreditiranju bank, javnega sektorja in prebivalstva. Posojila bankam in finančnim institucijam je povečala za 65 odstotkov (na 708 milijonov evrov), posojila javnemu sektorju, vključno z državo, za 67 odstotkov (na 221 milijonov evrov), posojila prebivalstvu pa za 14 odstotkov (na 657 milijonov evrov). Posojila podjetjem so nasprotno skrčili za 2,5 odstotka (na 1,18 milijarde evrov).

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 18. 03. 2010 Stran: 5

Tako komentira bančnik, kije dvignil roke od prodaje Mercatorja

»Mednarodno se nam manjša ugled. Počakati bi morali, da interesenti za Mercator oddajo zavezujoče ponudbe, in se nato odločiti, ali so sprejemljive ali ne,« komentira član uprave Unicredita Janko Medja odstop Abanke in NKBM iz bančnega konzorcija, ki prodaja Mercator. Je prodaje konec?

Da sta večinsko državna NKBM in večinsko državna Abanka izstopili iz konzorcija šestih bank, ki prodajajo Mercator, je včeraj poročal Dnevnik. V konzorciju zdaj ostaja četverica: Unicredit, Hypo banka Banka Koper in Gorenjska banka. Skupaj je naprodaj še 16 odstotkov Mercatorja začelo seje s 36 odstotki. Ne na Abanki ne na NKBM odstopa ne komentirajo. Neuradno paje eden od vodilnih teh bank povedal, da bi bila prodaja »čudež«.

Medja: Kdo misli na Interese malih delničarjev?

»Uprave bank, ki so odstopile od prodaje Mercatorja, bodo delničarjem morale pojasniti, zakaj, če jim je bila ponujena premija nad borzno ceno,« pravi Medja.

Medij: Žurnal24 Avtorji: Zalaznik Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Biznis Datum: 18. 03. 2010 Stran: 12

Mercator.

V UniCreditu, ki ga vodi Arhar, odločeni, da postopke prodaje Mercatorja izpeljejo do konca.

Ljubljana. "Tega rajši ne bi komentiral," je o odstopu še dveh bank od skupne prodaje Mercatorja povedal predsednik uprave banke UniCredit France Arhar. "Sem pa nekaterim tudi naravnost povedal, kaj si mislim," je dodal. Spomnimo, od skupne prodaje zaseženih delnic sta najprej odstopili NLB in Banka Celje, nato pa še NKBM in Abanka.

Do septembra z vlado ...

"Do septembra smo bili v tesnem stiku z vlado, ve se, kaj to pomeni. Logično pa je, da moramo biti najprej dobri bankirji in dobri gospodarji. Tukaj ni sentimenta," je bil odločen Arhar. Član uprave Janko Medja je zagotovil, da UniCredit nima nobenega prednostnega kupca. Dodal je, da je gotovo bolj v interesu malih delničarjev, da se doseže višja cena od borzne, kot pa da se ne zgodi nič.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 03. 2010 Stran: 10

Prodaja najboljšega soseda

V igri so ostale štiri banke, ki ponujajo skupno 16 odstotkov Mercatorja, in štirje zainteresirani finančni investitorji, poleg strateškega, ki čaka svojo priložnost

Ljubljana - Delež Mercatorja, ki ga prodajajo banke, se krči, skrčilo pa seje tudi število zainteresiranih portfeljskih vlagateljev. Po besedah Uroša Martra, direktorja svetovalne družbe Arkas, ki sojo banke najele za organizacijo prodaje delnic, sta od prodaje odstopili še NKBM in Abanka, tako da je v paketu ostalo 16 odstotkov najboljšega soseda, ponujajo pa ga štiri banke: Unicredit - s polovico tega svežnja, Gorenjska banka, Banka Koper in Hypo Alpe-Adria-Bank. Tudi na seznamu investitorjev so ostali štirje.

Spomnimo, da je osem bank začelo prodajati zasežene delnice Mercatorja (v začetku je bil njihov skupni delež 36-odstoten) že sredi novembra lani, od tega šest bank v formalnem prodajnem konzorciju, NLB in Banka Celje pa sta se z njimi usklajevali, da bi skupaj dosegli čim boljši iztržek. Kmalu po tem, ko so v javnost pricurljale informacije, da je najvišjo ceno za Mercator ponudil hrvaški Agrokor, ki je po nepotrjenih, a zanesljivih informacijah izbranec slovenskih podružnic tujih bank (posebno banke Unicredit), sta od ponudbe odstopili NLB in Banka Celje, zdaj pa, kot rečeno, še drugi dve banki, ki sta v solasti države. Odstop je bil pričakovan, saj prodaja Mercatorja Agrokoru ne bi bila politično oportuna in najbrž ne bi prestala javne presoje.