UniCredit
NKBM naj bi že zasegla del premoženja Zvonov
Medij: 24ur.com Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 04. 2011 Stran: spletna izdaja 10:54
NKBM je v petek kot prva banka zasegla premoženje cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva. Šlo naj bi za 23,7 milijona evrov. Če bodo NKBM sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, družbi pa pristali v stečaju.
Druga največja slovenska banka, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), ki je do holdingov Zvon Ena in Zvon Dva izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke.
Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo po pojasnilih časnika znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila.
Potezo NKBM je po ugibanjih časnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon Ena in Zvon Dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.
Prvi zasegi premoženja propadlima Zvonoma
Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 02. 04. 2011 Stran: 20
Ljubljana - Sanaciji bankrotiranih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, na podlagi katerih bi jima banke in drugi upniki odpisali več kot 300 milijonov evrov dolgov, sta na vse bolj trhlih temeljih. NKBM, ki je do Zvonov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, jima je namreč včeraj kot prva zasegla premoženje, če ji bodo sledile tudi druge banke, pa bosta cerkvena holdinga najverjetneje pristala v stečaju.
Mariborska banka, ki jo vodi Matjaž Kovačič, je unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic Krke. Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je prodala naprej, bo znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka Zvonoma zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta ji jih družbi zastavili v zavarovanje posojil.
Poteza, ki jo je najbrž izzval včerajšnji predlog prisilne poravnave, v kateri Zvona upnikom ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev, bo skoraj zagotovo sprožila domino efekt. Pričakovati je namreč, da bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja, tako kot v primeru Infonda Holdinga, pričele tudi druge banke.
Tako bo skušala NLB izterjati oziroma vsaj deloma poplačati več kot 150 milijonov evrov, Abanka Vipa slabih 75 milijonov evrov, Banka Celje nekaj več kot 35 milijonov evrov, Gorenjska banka 31 milijonov evrov, Hypo 18 milijonov evrov, še dodatnih deset pa odpade na Banko Koper, Unicredit ter Raiffeisen.
Kot je znano, imata holdinga zastavljeno vse svoje premoženje, poleg že omenjenih štirih naložb, ki jih je zasegla NKBM, pa so to še deleži v Iskri Avtoelektriki, Abanki Vipi, Mladinski knjigi, Steklarni Rogaška, Tovarni olja Gea, Cetisu Grafu, TKK Srpenici...
Ker je ravno na postopni prodaji omenjenih naložb in delnemu poplačilu bank temeljila sanacija Zvonov, s katero se Mariborski nadškofiji ne bi bilo treba odpovedati lastništvu oziroma bi do leta 2015 prišla do dveh razmeroma "zdravih" družb, bo množično unovčevanje s strani bank najverjetneje pokopalo vsakršne upe po uspešni sanaciji.
Kolikšne so "tržne" vrednosti teh naložb, je še prezgodaj govoriti, vendar sta Zvona že v načrta finančnega prestrukturiranja zapisala, da so bile finančne naložbe konec leta 2010 vredne slabih 340 milijonov evrov, če bi bil nad njima začet stečajni postopek, pa najmanj sto milijonov evrov manj. Za primerjavo, družbi imata za približno 680 milijonov evrov finančnih in poslovnih obveznosti.
Mercatorjeva uprava bi večinskega strateškega lastnika
Medij: Večer Avtorji: G. R.,Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 01. 04. 2011 Stran: 2
V pismu delničarjem Mercatorja se predsednik uprave zavzema za mednarodni postopek prodaje, in to večinskega paketa delnic najboljšega soseda. Odprte tudi druge možnosti reševanja največjih lastnikov Mercatorja
S skupnim nastopom do višje cene delnic Mercatorja
Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 31. 03. 2011 Stran: 9
Banke, ki imajo zaplenjene delnice Mercatorja, se dogovarjajo za skupen nastop pri prodaji okoli 60-odstotnega deleža
Ali je včeraj sestanek bankirjev glede prodaje njihovega lastniškega deleža v Mercatorju in v Pivovarni Laško bil ali ne, je bila med bančniki visoko varovana skrivnost. Sestanka niso želeli ne potrditi ne zanikati. Ker pa je njihovo srečanje očitno bilo, je bil eden najbolj konkretnih odgovorov, da se o tem, kaj storiti z njihovimi deleži, še pogovarjajo. Tako se nadaljuje saga o prodaji Mercatorja, ki ima okoli 16 tisoč malih in manjšinskih delničarjev s približno 30 odstotnim deležem delnic. Glede na to, da so se najverjetneje pogovarjali zgolj o problematiki Pivovarne Laško, je vendar bila beseda tudi o skupnem nastopu pri prodaji Mercatorja. Banke naj bi svoje zaplenjene delnice v Mercatorju skušale prodati skupaj s Pivovarno Laško, ki že prodaja skoraj četrtinski delež v Mercatorju. Prav tako naj bi začele prodajati skupino Pivovarna Laško.
Po navedbah Financ bo v kratkem stekla že sedma prodaja Mercatorja, v novem krogu prodaje pa naj bi bil naprodaj vsaj 60 odstotni delež družbe. V NLB so včeraj ponavljali, da poslovnih odnosov s posameznimi strankami ne morejo komentirati, prav tako ne svojih prihodnjih ravnanj. Obenem pa je jasno, da bo banka glede na položaj, v kakršnem se je znašla, v postopku lastne reorganizacije skušala naložbe, ki niso njena osnovna dejavnost, čim prej prodati. Tudi druge banke niso zainteresirane za dolgoročno lastništvo v posameznih gospodarskih družbah, a so jih menda pripravljene prodati po zanje primernih cenah. V Unicredit Banki Slovenija so povedali, da njihov predstavnik na včerajšnjem srečanju ni sodeloval, na njem pa naj bi bile prisotne banke, ki so zaplenile delnice Pivovarne Laško.
Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši je predvčerajšnjim nadzorni svet in upravo Pivovarne Laško pozvalo, naj nemudoma prekine vse postopke prodaje Mercatorja, ker bi lahko bila parcialna prodaja deležev škodljiva predvsem za male delničarje Mercatorja. "Lastniška struktura Mercatorja je nestabilna, več kot 60 odstotkov delnic je naprodaj. Dosedanji postopki prodaje pomembnih paketov delnic so bili neprofesionalni in zaradi tega niso privabili resnih potencialnih mednarodnih investitorjev in tudi nikoli doslej niso bili uspešno zaključeni," ocenjujejo v društvu.
Po mnenju društva je treba z namenom iskanja primernega strateškega partnerja za Mercator kot vodilno trgovsko podjetje v Sloveniji in regiji oblikovati profesionalen mednarodni postopek prodaje večinskega paketa delnic, ki bo privabil več resnih strateških investitorjev. "Če bi se banke odločile za prodajo skupaj, bi s prodajo večinskega paketa lahko iztržile višjo ceno, prepričan sem, da tudi do 300 evrov za delnico Mercatorja, ki bi lahko bil zaradi svoje prisotnosti na Balkanu zanimiv za katerega od velikih igralcev. Potem bi banke tudi lažje reprogramirale kredite Pivovarni Laško," je povedal Rajko Stanković, predsednik društva MDS - Skupaj smo močnejši.
Unicredit Banka Slovenija
Datum skupščine:
19.04.2011 - 13:00
Naslov:
v prostorih UniCredit Banke Slovenije d.d.,Šmartinska 140, 1000 Ljubljana.
Status:
arhivirana O ponudbi za Mercator se bodo izrekli danes
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 09. 03. 2011 Stran: 9
Agrokor odgovarja ATVP
Tudi če bi oddali ponudbo za 23-odstotni pivovarski delež, »v tej fazi« ne nameravajo preseči prevzemnega praga - ATVP za zdaj opravil svoje
Ljubljana - Samo dan pred iztekom javnega poziva za zbiranje ponudb za odkup 23,34-odstotnega deleža Mercatorja v lasti Pivovarne Laško - rok bo potekel danes - je hrvaški Agrokor Ivice Todoriča slovenski Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) poslal pojasnila, ki jih je zahtevala od njega po zakonu o prevzemih. Na vsa vprašanja agencije o vpetosti Agrokorja v domnevne prevzemne namere so odgovorili nikalno: o tem se z lastniki Mercatorja niso dogovorili, niti se še vedno niso odločili, ali bodo oddali ponudbo za odkup delnic v lasti Pivovarne Laško. Niti o nameravanem prevzemu se niso izrekli.
Agrokor pojasnjuje, da z nikomer ni sklenil dogovora o prevzemu Mercatorja, niti se z NLB, Pivovarno Laško in banko Unicredit ni dogovoril o delnicah Mercatorja, niti o ceni, ki bi jo bil pripravljen zanje plačati. Ne kupuje, ne poseduje delnic Mercatorja in ni vplival na njihovo borzno ceno. Odločitev o tem, da bi prevzel Mercator, ni bila sprejeta v nobenem organu družbe, v ponedeljek, ko so podajali omenjeno izjavo, pa tega namena še niso imeli.
Obrambne mine Mercatorja pred Agrokorjem
Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 09. 03. 2011 Stran: 3
OKOPI - Ali lahko v Sloveniji naredimo sploh še bolj sovražno okolje za hrvaškega trgovca? Da, lahko. Poglejte, kako.
Strategija obrambe Mercatorja je razdeljena na vsaj tri dele, smo izvedeli neuradno. Bistvo pa je, da se Agrokorju onemogočijo upravljavske pravice, tudi če prinese in vloži denar.
Danes se izteče rok za oddajo ponudb za 23,3 odstotka deleža Mercatorj a, ki ga prodajajo družbe iz skupine Pivovarne Laško. Do včeraj popoldne prodajalec ni dobil še nobene ponudbe, te pa morajo v Laško priti danes do poldneva. Viri blizu Laškega sicer dodajajo še, da končne odločitve o prodaji deleža v Mercatorju še niso sprejeli. Banke upnice, ki jim skupina Laško dolguje 450 milijonov evrov, pa Laškemu tudi še niso prižgale zelene luči za reprogram posojil, s čimer Mercatorja ne bi bilo treba prodati.
Agrokor menda ne bi ubijal biznisa
Ivica Todorič, alfa in ornega Agrokorja, po naših informacijah verjame, da se »iz Mercatorja da nekaj narediti«, vendar je treba pri prestrukturiranju uporabiti trše, in ne le kozmetične prijeme. Včeraj so v Agrokorju o ponudbi molčali kot grob, sliši pa se, da bodo ponudbo oddali. Nekaj presenečenj je lahko le pri ceni: ta morda ne bo tako visoka, kot se j e napovedovalo do zdaj . To pomeni, da bo mordanižjaod 195 evrov za delnico. Najvišja cena, ki jo lahko ponudi Agrokor - glede na razpoložljive finančne vire - je 230 evrov.
Agrokor ima omejena sredstva za prevzem Mercatorja, saj bo morebitni nakup izvedel z dolžniškim kapitalom. Iz krogov bank upnic se sliši, da bodo ponudbo zlahka zavrnili, če cena ne bo (dovolj) visoka. Prenizka cena bi bila tudi piarovski izgovor za vnovičen propad prodaje in ohranjanje nacionalnega interesa.
Minsko polje
Reševanje poslovnega omrežja NFD na plečih malih delničarjev Finetola
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 02. 2011 Stran: 19
Celje - Ceno reševanja poslovnega omrežja Nacionalna finančna družba bo plačalo 1700 malih delničarjev Finetola. Ti so namreč največji »poraženci« včerajšnje skupščine Finetola, na kateri je blok lastnikov okoli NFD Holdinga podprl pripojitev družbe Oddus k Finetolu. Oddus so tako rešili pred stečajem, njegove lastnike pred izgubo milijonov evrov, konzorcij za prodajo večinskega deleža Save pa pred razpadom.
S pripojitvijo Oddusa, ki je nastal z razdelitvijo družbe za upravljanje NFD, bo Finetol dobil za 25 milijonov evrov naložb in skoraj 30 milijonov evrov finančnih obveznosti. Zaradi padca cene delnice Save je Oddus samo od konca junija lani ustvaril več kot devet milijonov evrov izgube, trenutno pa ima po naših izračunih za okoli pet milijonov evrov negativnega kapitala. »Glede na opravljene cenitve menim, da Oddus ni insolventen,« je včeraj zatrdil predsednik uprave Finetola in Oddusa Franci Strajnar, a hkrati priznal, daje v zadnjih mesecih prišlo do velike spremembe pri vrednosti naložb Oddusa.
Prodaja Mercatorja se preveša v drugo leto
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan,G. R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 02. 2011 Stran: 9
Tudi nadzorniki Pivovarne Laško soglašajo s tem, da se prekjavnega razpisa proda skoraj četrtina njihovih delnic Mercatorja. V Arkasu, ki za štiri banke že dlje časa prodaja 16 odstotkov najboljšega soseda, pa opozarjajo na neresnost prodajnih postopkov
Po ponedeljkovi seji nadzornega sveta Pivovarne Laško so v Laškem postregli zgolj s skopim sporočilom za javnost (predsednik uprave mag. Dušan Zorko se na naše klice tudi tokrat ni odzival), v katerem so navedli, da so se nadzorniki seznanili s tekočo likvidnostno situacijo (družbe in skupine) Pivovarne Laško, podali soglasje k temu, da uprava Laškega izvede javni razpis za prodajo 23,3 odstotka delnic Mercatorja v lasti družb skupine Pivovarne Laško, prav tako so se nadzorniki seznanili z lanskim poslovanjem (skupine) Pivovarne Laško in s trenutnim položajem denacionalizacijskega postopka v odvisni družbi Radenska, ki teče v upravnem in nepravdnem postopku.
Bog jih je zapustil
Medij: Mladina Avtorji: Mekina Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 01. 2011 Stran: 19
Franc Kramberger, mariborski nadškof, danes pravi, da jim je iskreno žal za polom: "Zavedamo se stisk ljudi ..." Ko niso bili v stiski, so se zavzemali za manj države, enotno davčno stopnjo in zato, da bi ljudje v Sloveniji prevzeli več »odgovornosti za svoj gmotni položaj in za svojo srečo.«
MARIBORSKA NADŠKOFIJA JE ZA REŠEVANJE SVOJIH FINANČNIH HOLDINGOV ŽRTVOVALA TUDI DENAR VERNIKOV IN PREMOŽENJE KARITATIVNIH USTANOV
PRODANI MISIJONARJI
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Anton Stres se te dni mudi na duhovnih vajah na Madagaskarju. Seveda je šel na obisk k najbolj znanemu slovenskemu misijonarju. Petru Opeki, ki ga je nedavno z državnim odlikovanjem nagradil tudi predsednik države Danilo Turk. Peter Opeka je dokaz, da se lahko slovenska krščanska dobrota v mednarodnem prostoru uvrsti na najvišje položaje. A kot vse kaže, so doma te vrednote obrnjene na glavo. Tudi misijonarska pisarna v Mariboru, na Slovenski cesti 21, je le ena od množice nepremičnin, ki jih je mariborska nadškofija v zadnjem letu, očitno zaradi reševanja svojega holdinškega premoženja, zastavila pri bankah. Po naših informacijah je upnica omenjenih prostorov avstrijska Volksbank.
Zraven misijonarske pisarne je na Slovenski 17 sedež
