UniCredit

Vse več lastnikov Mercatorja za skupno prodajo

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 05. 2011 Stran: 22

Ljubljana - Po porazu na vrhovnem sodišču, prek katerega je želela Pivovarna Laško doseči prodajo delnic Mercatorja brez predhodnega soglasja Urada za varstvo konkurence (UVK) , je pričakovati, da se bo Pivovarna Laško pridružila skupnemu prodajnemu sporazumu bank za prodajo večinskega paketa delnic Mercatorja. Sploh po tem, ko so tudi iz Hypo banke sporočili, da nameravajo podpisati prodajni sporazum, medtem ko so v NKBM po naših informacijah najavili, da se bodo prodajnemu sporazumu priključili po 11. maju, ko se bo z vpisom novega kapitala v sodni register končala dokapitalizacija banke.


Ponudba Agrokorja v nasprotju z razpisnimi pogoji

Proti prodaji 23 odstotkov Mercatorja Agrokorju z odložnim pogojem, vezanim na soglasje UVK, govori več argumentov. Ključno je zlasti tveganje, kdaj bi Laščani sploh lahko razpolagali s kupnino, s katero so nameravali do konca junija poplačati pomemben del posojil. V primeru prodaje z odložnim pogojem bi namreč urad nemudoma začel dolgotrajno presojo koncentracije Mercatorja in Agrokorja v skladu s pravili konkurence.

Če bi stavili, bi na to, da bo Laško Mercator prodalo Todoriću

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 26. 04. 2011
Stran: 7

Bodo nadzorniki Laškega danes potrdili odločitev uprave Dušana Zorka, da delež v Mercatorju proda doslej najboljšemu ponudniku Agrokorju? Se bodo raje odločili za skupno prodajo z bankami? Kljub vsem pritiskom, ki so se zadnje dni še stopnjevali, viri bolj stavijo na takojšnjo prodajo. Se bo vpletel UVK s plombo na Mercator? Zadnjo besedo pri prodaji 23,34-odstotnega deleža Mercatorja, ki je v lasti družb iz skupine Laško, bodo imeli nadzorniki krovne pivovarske družbe, so se v petek salomonsko odločili nadzorniki Uniona in Radenske. Predstavniki kapitala v ljubljanski pivovarni (Tone Turnšek, Janko Remic in Franc Rojnik) pa so nato odstopili. Bolj kot z uradnim razlogom, pomanjkanjem informacij, naj bi bil njihov odstop povezan z nestrinjanjem s prodajo deleža Mercatorja Todoričevemu Agrokorju.

Ultimativna ovira solventnosti: postopek pred UVK Časnik Dnevnik je v soboto že napovedal, da Laščanom prodaja Mercatorja ne bi preprečila insolventnosti. Ta bi sicer nastopila 30. junija, ko pivovarjem zapade večina od 450 milijonov evrovposojil - ta želijo Laščani delno poplačati iz prodaje deleža v Mercatorju. Po zadnji Todoricevi ponudbi bi iz prodaje dobili 194,2 milijona evrov. Vnovično solventnost Laškega bi ogrozil »dolgotrajni postopek pred uradom za varstvo konkurence« (UVK), je napovedal Dnevnik.

Spomnimo sicer, da je Mercator v četrtek objavil tudi pravno mnenje odvetniške pisarne Schonherr, ki je ugotovila, da bi bila »koncentracija med Mercatorjemin Agrokorjem škodljiva« na več segmentih (več smo pisali na www.finance.si/310246).

UVK utegne udariti dvakrat.

Igra živcev

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Mnenja
Datum: 26. 04. 2011 Stran: 5

Zdi se, da Ivici Todoriču v tekmi za Mercator spet zmanjkuje sape, čeprav je imel na svoji strani nekaj pomembnih igralcev in vzvodov, zmago pa že skoraj v žepu. Svarila pred možnimi posledicami prodaje pivovarskega deleža Mercatorja hrvaškemu Agrokorju so se namreč umaknila snovanju scenarijev o skupni pivovarsko-bančni prodaji večinskega deleža družbe najboljšemu poslovno korektnemu strateškemu partnerju. Teoretično idealni in na dolgi rok za slovensko gospodarstvo verjetno perspektivnejši izbiri.

Prvak Pivovarne Laško Dušan Zorko je bil doslej stisnjen v kot - od njega so vsi pričakovali, da bo saniral dolžniške težave pivovarske skupne, hkrati pa ne bo prodal Mercatorja Agrokorju, čeprav je bil ta daleč najugodnejši ponudnik -, ključ do rešitve pa so si podajali bankirji. Tiso na pobudo uprave Mercatorja vendarle pristopili k oblikovanju konzorcija, zato je na potezi Zorko. On je tisti, ki lahko obrne potek dogodkov. Nedvomno se zaveda, kako usodna je igra in kako visoki so vložki pa tudi, kako neugoden dejavnik je čas. Predvsem zanj.

Kaj ima Zorko na mizi? Na eni strani vidi zanesljiv, dober iztržek od prodaje Agrokorju. Z njim bi poplačal skoraj polovico dolgov, ki mu kakor mlinski kamen visijo za vratom. Zaveda se, da bi z vstopom Agrokorja izgubil del trga, a negativni učinki ne bi bili tako hudi, kot si prizadevajo prikazati nasprotniki Agrokorja. Ne nazadnje bi pri kupcu izpogajal tudi nekaj bonitet.

 

V torek o prodaji deleža Laškega v Mercatorju

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 04. 2011 Stran: 8

Iz nadzornega sveta Pivovarne Union odstopili trije člani, vključno z Antonom Turnškom, nekdanjim prvim možem Pivovarne Laško

Nadzorniki Pivovarne Union in Radenske so se včeraj seznanili s postopki prodaje deleža v Mercatorju (skupaj s Pivovarno Laško prodajajo 23,34-odstotni lastniški delež). "Glede na to, da je predmet razpisa skupni paket delnic v Mercatorju, ki ga imajo družbe skupine Pivovarne Laško, je končna odločitev vezana na soglasje vseh treh nadzornih svetov (v torek bodo o tem odločali še nadzorniki Pivovarne Laško, op. a.)," so včeraj pojasnili v Pivovarni Laško. Iz tega bi se dalo sklepati, da so nadzorniki Uniona in Radenske podali soglasje k prodaji deleža v Mercatorju.

Kot pa se je ugibalo že včeraj zjutraj, so Anton Turnšek, Janko Remic in Franc Rojnik po seji nadzornega sveta Pivovarne Union podali odstopne izjave. Turnšek včeraj za Večer ni želel podrobneje komentirati odstopa iz nadzornega sveta Pivovarne Union, kjer kot predstavnici zaposlenih ostajata Marjeta Zevnik in Terezija Peterka. Bo pa odstopna izjava vseh treh Unionovih nadzornikov, sicer nekdaj zaposlenih v Pivovarni Laško, stopila v veljavo z dnem imenovanja novih članov na skupščini delničarjev Pivovarne Union, katere datum pa še ni določen.

Vse manj razlogov za prodajo Mercatorja Agrokorju, ki mu je padla boniteta

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna, Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 22. 04. 2011 Stran: 26

Ljubljana - Nadzorniki Pivovarne Laško bodo predvidoma v torek sprejeli odločitev, ali bodo hrvaškemu Agrokorju prodali 23-odstotni delež Mercatorja. Do takrat bo jasno tudi, ali so sporazum o skupni prodaji Mercatorja v novem, mednarodnem prodajnem postopku podpisali lastniki, ki imajo skupaj s Pivovarno Laško več kot 50odstotni lastniški delež Mercatorja. Če bo skupaj z Laščani oblikovan večinski paket, bi to moral biti za pivovarno odločilen argument, da ustavi pogovore z Agrokorjem in se pridruži prodajnemu konzorciju, ki bo v prihodnjih mesecih iskal bolj sprejemljivega lastnika Mercatorja od Agrokorja. Ob tem pa bi morali uprava in nadzorniki Laškega tehtati predvsem nekajdesetmilijonsko škodo, ki bi jo na poslovanje družb iz Skupine Pivovarna Laško imel zaradi lastne proizvodnje brezalkoholnih pijač vstop Agrokorja v Mercator.

Za zdaj samo Unicredit zavrnil skupno prodajo

Mercatorja Nova Ljubljanska banka, ki je med bankami z 10,7-odstotnim deležem največja lastnica Mercatorja in sočasno tudi največja lastnica Pivovarne Laško, je včeraj na večje lastnike Mercatorja naslovila predlog prodajnega sporazuma. Za zdaj je samo Unicredit (8-odstotni delež) sporočila, da prodajnega sporazuma ne bo podpisala, kar ne preseneča glede na to, da je skupina Unicredit glavna organizatorka financiranja morebitnega prevzema Mercatorja s strani Agrokorja. Gorenjska banka (3,8-odstotka), Abanka (2,75-odstotka) in Banka Celje (0,89odstotka) so načelni pristanek že dale, sodelovanje napoveduje tudi Hypo banka (2,01-odstotka), medtem ko se lahko NKBM (5,24- odstotka) prodaji priključi šele po koncu svojega dokapitalizacijskega postopka. Poleg tega so k skupni prodaji povabili tudi nekatere druge delničarje, na primer Rodič M&B trgovina (3,38-odstotka) in družbe okoli NFD (1,98-odstotka). Skupni prodajni sporazum je včeraj podprlo tudi evropsko združenje malih delničarjev.

Sporazum o skupni prodaji Mercatorja je menda že nared

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 04. 2011 Stran: 10

Konzorcij se sestavlja

Večina bank, ki so lastnice Mercatorja, se strinja s paketno prodajo, odločiti se mora še Pivovarna Laško - Agrokor za desetino povišal ponudbo - Zastavica bo padla konec aprila

Ljubljana - Prodaja Mercatorja gre v novi krog. Po neuradnih informacijah so lastniki tik pred podpisom sporazuma o skupni prodaji vsaj 51-odstotnega deleža Mercatorja. V oblikovanje konzorcija je načelno že privolila večina bank, zdaj je na potezi še Pivovarna Laško kot 23,34-odstotna lastnica Mercatorja. Neuradno se bo podpisovanje sporazuma začelo že danes, vsekakor pa bi ga morali končati do konca tedna oziroma do poteka garancije, s katero hrvaški Agrokor jamči za svojo ponudbo.


Po neuradnih informacijah je k sporazumu pristopila večina domačih bank, ki so tudi upnice Laškega; poleg Nove Ljubljanske banke se med podpisnicami omenjajo Abanka, Gorenjska banka, Banka Koper in tudi avstrijska Hypo banka. Banke Unicredit, katere sestrska družba s sedežem v Zagrebu je glavna financerka hrvaškega Agrokorja, zaradi njene korporativne usmeritve zdaj, kot kaže, ni med njimi. Prav tako ni Nove Kreditne banke Maribor, ki je sredi dokapitalizacije in trenutno ne more prodajati premoženja. K prodaji bosta verjetno pristopili pozneje. Brez omenjenih dveh sveženj delnic (upoštevaje delež Skupine Pivovarne Laško) ne bi presegel potrebnih 50 odstotkov, zato so morali v konzorcij privabiti še nekatere druge lastnike Mercatorja, omenjata se predvsem družba NFD ter srbska družba Rodič.

Gorenju nagrada za najboljše podjetje

Medij: Primorski dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo in finance Datum: 21. 04. 2011  Stran: 4

LJUBLJANA - Gorenje je bilo po izboru gospodarskih novinarjev najboljše slovensko podjetje v lanskem letu. Nagrado za najboljšega direktorja je ob odprtju sejma Kapital 2011 v Ljubljani prejel direktor družbe Riko Janez Škrabec, najboljši finančnik po izboru novinarjev pa je predsednik uprave Unicredit Banke Slovenija France Arhar.Nagrade so podelili v okviru odprtja sejma, ki ga prireja revija Kapital. Odgovorni urednik revije Srečko Pirtovšek je zatrdil, da želijo s sejmom, ki je zelo dobro obiskan, vnesti vsaj malo optimizma v svet finančne sivine. Slovenija po njegovih besedah doživlja razburkane čase, za pot v boljše čase pa je po njegovih besedah potreben občutek za skupno dobro.

Ob odprtju sejma je spregovoril tudi finančni minister Franc Križanič. Dejal je, da je udeležba na sejmu eden od dokazov tega, da se krepi zaupanje vlagateljev v finančne trge. Za to si z zakonskimi spremembami prizadevajo tudi na ministrstvu. Napovedal je zakonske spremembe na področju družb za upravljanje in zavarovalništva, ministrstvo pa sodeluje tudi pri oblikovanju evropske zakonodaje za večjo zaščito vlagateljev in krepitev stabilnosti finančnega sistema.

NKBM naj bi že zasegla del premoženja Zvonov

Medij: Novi glas Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 07. 04. 2011 Stran: 13

Težko reševanje mariborskega finančnega poloma

Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je v petek, 1. aprila, po pisanju časnika Dnevnik kot prva banka zasegla premoženje cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, je poročala Slovenska tiskovna agencija. Šlo naj bi za 23, 7 milijona evrov. Če bodo NKBM sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, družbi pa pristali v stečaju. Druga največja slovenska banka, ki je do holdingov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke. Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo po pojasnilih časnika znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila. Potezo NKBM je po ugibanjih Dnevnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon Ena in Zvon Dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.

Zvon holdinga: Je NKBM potegnil ročno zavoro?

Medij: MMC RTV SLO Avtorji: MMC RTV SLO, STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 04. 2011 Stran: spletna izdaja 17:42
 
Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) naj bi v petek kot prva banka zasegla premoženje cerkvenih holdingov Zvon ena in Zvon dva. Šlo naj bi za 23,7 milijona evrov.
 
Če bodo NKBM-u sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, družbi pa pristali v stečaju. Druga največja slovenska banka, ki je do holdingov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke.
 
Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo po pojasnilih časnika znano v prihodnjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila.
 
Prisilna (akcijska) poravnava?

Potezo NKBM-a je po ugibanjih Dnevnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon ena in Zvon dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.
 
Mariborsko sodišče je v petek potrdilo začetek postopka prisilne poravnave v obeh cerkvenih finančnih družbah. Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najpozneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale.
 
Bodo domine padle?
 


Tako bo skušal NLB po pričakovanjih Dnevnika izterjati oziroma vsaj deloma poplačati več kot 150 milijonov evrov, Abanka slabih 75 milijonov evrov, Banka Celje nekaj več kot 35 milijonov evrov, Gorenjska banka 31 milijonov evrov, Hypo Alpe Adria Bank 18 milijonov evrov, še dodatnih deset pa odpade na Banko Koper, Unicredit banko Slovenija ter Raiffeisen banko.

Zvonoma NKBM menda že zasegla premoženje

Medij: Delo Avtorji: A.V.B., Delo.si Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 04. 2011 Stran: spletna izdaja 11.03  
 
Če bodo NKBM sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, sledil bo stečaj.
 
Maribor - Druga največja slovenska banka, ki je do holdingov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke.
Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila, poroča STA.
 
Potezo NKBM je po ugibanjih Dnevnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon Ena in Zvon Dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.
 
Sodišče potrdilo začetek prisilne poravnave
 
Mariborsko sodišče je v petek potrdilo začetek postopka prisilne poravnave v obeh cerkvenih finančnih družbah. Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon Ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon Dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najkasneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale.
 

 

 

Tako bo skušala NLB po pričakovanjih Dnevnika izterjati oziroma vsaj deloma poplačati več kot 150 milijonov evrov, Abanka slabih 75 milijonov evrov, Banka Celje nekaj več kot 35 milijonov evrov, Gorenjska banka 31 milijonov evrov, Hypo Alpe Adria Bank 18 milijonov evrov, še dodatnih deset pa odpade na Banko Koper, Unicredit Banko Slovenija ter Raiffeisen Banko.
Holdinga imata zastavljeno vse svoje premoženje, poleg že omenjenih štirih naložb, ki jih je po pisanju Dnevnika zasegla NKBM, so to še deleži v Iskri Avtoelektriki, Abanki, Mladinski knjigi, Steklarni Rogaška, Tovarni olja Gea, Cetisu Grafu itd.
 
Društvo malih delničarjev opozarja na kršenje dogovora
 
Na pisanje Dnevnika so se že odzvali v Društvu Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS). Predsednik društva Rajko Stanković v odprtem pismu mariborskemu metropolitu Marjanu Turnšku ugotavlja, da se dogovori o pravočasnem in korektnem obveščanju vseh delničarjev v zvezi s problematiko obeh holdingov ne spoštujejo.
 
Uradne objave o zaplembi s strani NKBM namreč ni bilo, društvu pa se sprašujejo, ali bo 65.000 delničarjev obeh Zvonov ostalo brez vsega premoženja in ali bosta šli družbi po poti Infond Holdinga in Centra Naložbe ter Maksime Holdinga.
 
Mariborski nadškofijski ekonom Lojze Cvikl je po Stankovićevih besedah še v začetku meseca MDS zagotavljal, da bo strateški investitor v kratkem dokapitaliziral cerkvene gospodarske družbe. Turnška v društvu zato prosijo, naj nemudoma vsem delničarjem obeh holdingov jasno sporoči, ali bo nadškofija do ponedeljka zagotovila vsaj 200 milijonov novega kapitala za reševanje obeh holdingov ali pa je vrgla puško v koruzo

 

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.