Intesa Sanpaolo

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 04. 05. 2011 Stran: 3

Sanacija laške pivovarne

Po nekaterih informacijah naj bi se danes iztekla podaljšana ponudba Agrokorja za nakup Mercatorja Konzorcijski prodaji bi se priključili tudi mali delničarji - Strategija skupine povečati prodajo

Ljubljana - Nadzorniki Pivovarne Laško bodo danes spet odločali o prodaji 23,34 odstotka Mercatorja. Glavno vprašanje pred sejo je, ali bo uprava pivovarne vztrajala pri prodaji Mercatorja hrvaškemu Agrokorju, potem ko je vrhovno sodišče odločilo, da banke in Laško ne smejo prodati Mercatorja brez soglasja urada za varstvo konkurence (UVK). »Vrhovno sodišče, ki je absolutna avtoriteta, je pri svoji odločitvi pretehtalo vse dejavnike in odločilo v prid varuhu konkurence. To pomeni, da moramo odločbo UVK upoštevati pri iskanju rešitve za začetek finančne sanacije skupine in pričakujem, da bo uprava na podlagi teh dejstev podala realen predlog o nadaljnjih ukrepih prodaje deleža v Mercatorju,« je včeraj poudaril novi predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško Vladimir Malenkovič iz Holdinga Slovenske elektrarne.

Odločba UVK Laščanom sicer dovoljuje prodajo Mercatorja hrvaškemu Agrokorju, vendar morata kupec in prodajalec za sklenitev posla pridobiti tudi soglasje varuha konkurence. To pomeni tudi, da samostojna prodaja Mercatorja ne prinaša takojšnjega prejema kupnine in pritoka svežega kapitala v močno zadolženo pivovarno.

Medij: Primorski dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo in finance Datum: 30. 04. 2011  Stran: 4

PREVZEMI - V Pivovarni Laško se še niso odločili glede prodaje

LAŠKO - Nadzorni svet Pivovarne Laško se še vedno ni odločil glede prodaje 23,34-odstotnega deleža v Mercatorju hrvaškemu Agrokorju, ki naj bi svojo ponudbo podaljšal do sredine prihodnjega tedna. Kot je pojasnil prvi mož Laškega Dušan Zorko, Pivovarna Laško čaka, da sporazum o prodaji Mercatorja podpiše več kot polovica njegovih lastnikov.

Nadzorni svet Pivovarne Laško je včeraj nadaljeval sejo, ki jo je v torek prekinil tik pred glasovanjem o morebitni prodaji lastniškega deleža v Mercatorju hrvaškemu živilsko-trgovskemu velikanu. Razlog za to je bila odločba Urada RS za varstvo konkurence, da Laščanom in nekaterim bankam omeji razpolaganje z delnicami trgovca, zoper katero so v Laškem v četrtek že vložili tožbo na vrhovnem sodišču. Hkrati s tožbo so družbe skupine Pivovarna Laško vložile tudi predlog za izdajo začasne odredbe za odložitev izvršitve izpodbijane odločbe varuha konkurence.

Agrokor, ki je edini ponudnik za delež Pivovarne Laško v Mercatorju, za te delnice ponuja po 221 evrov. Hrvaški živilsko- trgovski velikan je včeraj ponudbo podaljšal, po neuradnih informacijah do srede.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 04. 2011 Stran: 10

Konzorcij se sestavlja

Večina bank, ki so lastnice Mercatorja, se strinja s paketno prodajo, odločiti se mora še Pivovarna Laško - Agrokor za desetino povišal ponudbo - Zastavica bo padla konec aprila

Ljubljana - Prodaja Mercatorja gre v novi krog. Po neuradnih informacijah so lastniki tik pred podpisom sporazuma o skupni prodaji vsaj 51-odstotnega deleža Mercatorja. V oblikovanje konzorcija je načelno že privolila večina bank, zdaj je na potezi še Pivovarna Laško kot 23,34-odstotna lastnica Mercatorja. Neuradno se bo podpisovanje sporazuma začelo že danes, vsekakor pa bi ga morali končati do konca tedna oziroma do poteka garancije, s katero hrvaški Agrokor jamči za svojo ponudbo.

Po neuradnih informacijah je k sporazumu pristopila večina domačih bank, ki so tudi upnice Laškega; poleg Nove Ljubljanske banke se med podpisnicami omenjajo Abanka, Gorenjska banka, Banka Koper in tudi avstrijska Hypo banka. Banke Unicredit, katere sestrska družba s sedežem v Zagrebu je glavna financerka hrvaškega Agrokorja, zaradi njene korporativne usmeritve zdaj, kot kaže, ni med njimi. Prav tako ni Nove Kreditne banke Maribor, ki je sredi dokapitalizacije in trenutno ne more prodajati premoženja. K prodaji bosta verjetno pristopili pozneje. Brez omenjenih dveh sveženj delnic (upoštevaje delež Skupine Pivovarne Laško) ne bi presegel potrebnih 50 odstotkov, zato so morali v konzorcij privabiti še nekatere druge lastnike Mercatorja, omenjata se predvsem družba NFD ter srbska družba Rodič.

Medij: Večer Avtorji: G. R.,Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 01. 04. 2011 Stran: 2

V pismu delničarjem Mercatorja se predsednik uprave zavzema za mednarodni postopek prodaje, in to večinskega paketa delnic najboljšega soseda. Odprte tudi druge možnosti reševanja največjih lastnikov Mercatorja

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan,G. R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 02. 2011 Stran: 9

Tudi nadzorniki Pivovarne Laško soglašajo s tem, da se prekjavnega razpisa proda skoraj četrtina njihovih delnic Mercatorja. V Arkasu, ki za štiri banke že dlje časa prodaja 16 odstotkov najboljšega soseda, pa opozarjajo na neresnost prodajnih postopkov

Po ponedeljkovi seji nadzornega sveta Pivovarne Laško so v Laškem postregli zgolj s skopim sporočilom za javnost (predsednik uprave mag. Dušan Zorko se na naše klice tudi tokrat ni odzival), v katerem so navedli, da so se nadzorniki seznanili s tekočo likvidnostno situacijo (družbe in skupine) Pivovarne Laško, podali soglasje k temu, da uprava Laškega izvede javni razpis za prodajo 23,3 odstotka delnic Mercatorja v lasti družb skupine Pivovarne Laško, prav tako so se nadzorniki seznanili z lanskim poslovanjem (skupine) Pivovarne Laško in s trenutnim položajem denacionalizacijskega postopka v odvisni družbi Radenska, ki teče v upravnem in nepravdnem postopku.

Medij: Mladina Avtorji: Mekina Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 01. 2011 Stran: 19

Franc Kramberger, mariborski nadškof, danes pravi, da jim je iskreno žal za polom: "Zavedamo se stisk ljudi ..." Ko niso bili v stiski, so se zavzemali za manj države, enotno davčno stopnjo in zato, da bi ljudje v Sloveniji prevzeli več »odgovornosti za svoj gmotni položaj in za svojo srečo.«

MARIBORSKA NADŠKOFIJA JE ZA REŠEVANJE SVOJIH FINANČNIH HOLDINGOV ŽRTVOVALA TUDI DENAR VERNIKOV IN PREMOŽENJE KARITATIVNIH USTANOV

PRODANI MISIJONARJI

Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Anton Stres se te dni mudi na duhovnih vajah na Madagaskarju. Seveda je šel na obisk k najbolj znanemu slovenskemu misijonarju. Petru Opeki, ki ga je nedavno z državnim odlikovanjem nagradil tudi predsednik države Danilo Turk. Peter Opeka je dokaz, da se lahko slovenska krščanska dobrota v mednarodnem prostoru uvrsti na najvišje položaje. A kot vse kaže, so doma te vrednote obrnjene na glavo. Tudi misijonarska pisarna v Mariboru, na Slovenski cesti 21, je le ena od množice nepremičnin, ki jih je mariborska nadškofija v zadnjem letu, očitno zaradi reševanja svojega holdinškega premoženja, zastavila pri bankah. Po naših informacijah je upnica omenjenih prostorov avstrijska Volksbank.

Zraven misijonarske pisarne je na Slovenski 17 sedež

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 12. 2010 Stran: 22

Ljubljana - Uprava Alposa z Mirjanom Bevcem na čelu v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja navadnim upnikom namesto 34-odstotnega poplačila obljublja 55-odstotno poplačilo v prihodnjih 13 letih. Kot je znano, so največje upnice družbe banke, ki velik del svojih terjatev nimajo zavarovanih. Alpos naj bi bankam namreč dolgoval več kot 220 milijonov evrov, skoraj 100 milijonov evrov tega pa je navadnih terjatev. Vrednost stečajne mase Alposa je po drugi strani ocenjena na 66,2 milijona evrov. Banke, zastopane v upniškem odboru Alposa, so s spremembo načrta že soglašale.

Banke upnice v upniškem odboru - NKBM, Abanka, Factor banka, Probanka, NLB in Banka Koper - so soglašale tudi s predvidenimi spremembami v kapitalu družbe. Uprava Alposa, poleg Bevca še člana uprave Stanislav Flander in Konrad Marot, je namreč odločila, da se kapital družbe v višini nekaj več kot šest milijonov evrov v celoti nameni za pokritje čiste izgube. Delnice obstoječih delničarjev so tako izgubile vso vrednost, sicer pa so člani uprave v sklepu odločili, da se »vse delnice dosedanjih delničarjev razveljavijo«. »Nov« osnovni kapital družbe v višini milijon evrov bodo vplačale banke upnice Alposa in družba SIJ - Slovenska industrija jekla. Pogoj za spremembe pri osnovnem kapitalu je sicer pravnomočna potrjena prisilna poravnava, na upravi sprejet sklep pa je zdaj v hrambi pri notarju. Če bo prisilna poravnava uspela, bo SIJ vplačala delnice v znesku 199.000 evrov, Factor banka, NKBM, NLB, Abanka in Probanka pa vsaka po 160.200 evrov. Nove delnice bi novi lastniki vplačali na fiduciami račun upravitelja, postopek povečanja osnovnega kapitala pa je uspešen le, če bo v celoti vpisanih vseh 20.000 novih delnic, z vrednostjo delnice 50 evrov. Prednostna pravica dosedanjih delničarjev je po sklepu uprave v celoti izključena.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 03. 12. 2010 Stran: 3

Vzpon in padec Merkurja

Poznavalci pravijo, da je poslovni model neslavno propadel zaradi razvojne megalomanije. gospodarske krize in menedžerskega odkupa - Preiskava temelji tudi na ugotovitvah dokončnega revizijskega poročila

Ljubljana - Sedanja agonija Merkurja, največjega slovenskega trgovca s tehničnim blagom, korenini v njegovem silovitem poslovnem vzponu, spodbujenem z menedžersko osamosvojitvijo. Poslovni model, ki je leta 2007 zagotovil družbi 15-odstotno rast in predvideval, da se bo obseg prodaje v petih letih (od 2008 do 2013) podvojil, število zaposlenih pa povečalo na skupaj več kot 8500, je neslavno propadel. Kot pravijo poznavalci, so ga nesli prevelika razvojna megalomanija, globoka gospodarska kriza in menedžerski odkup. Da bi si menedžerji po tem, ko jim je načrte začela križati gospodarska kriza, rešili kožo (pravzaprav streho nad glavo, ki sojo zastavili za prevzemniške kredite), so popolnoma izčrpali Merkur, banke so potegnile ročno zavoro in ga nehale kreditirati, zavarovanja so padla, dobavitelji so se povlekli in ustavili dobave, družba je postala prazna, izmučena, nemočna, insolventna. Sanacija teče počasi, prisilna poravnava se zdi čedalje bolj oddaljena in teže dosegljiva. Kako seje to zgodilo?

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 12. 2010 Stran: 22

Ljubljana - Zametki menedžerskega odkupa Merkurja segajo v december 2006, ko je Engrotuš na dražbi premagal Mercator in od paradržavnih skladov za več kot 90 milijonov evrov kupil četrtinski delež Merkurja.

V prvih mesecih leta 2007 je Engrotuš svoj delež začasno prenesel na več slovenskih bank, iz katerih so se delnice po obrokih začele seliti v last Merfina, ki je do srede julija 2007 zbral že četrtino vseh Merkurjevih delnic. Drugega novembra istega leta je Merfin, skupaj s Savo, Banko Koper, Interfin Naložbami in družbo Euro-Veneto, objavil tudi uradno prevzemno ponudbo, težko 405 evrov za delnico, konzorcij pa je na dan objave prevzema obvladoval že več kot tri četrtine Merkurjevega lastništva. Po končanem prevzemu so iz lastništva iztisnili še preostale male delničarje. Pred tem je moral Merkur od družb, povezanih s Francem Gajškom, odkupiti več naložb, v zameno pa je ta umaknil svoje tožbe, s katerimi je več mesecev blokiral iztisnitev malih delničarjev. Po končanem prevzemu je lastništvo Merkurja kot prva zapustila zagrebška družba Euro-Veneto, ki je nato končala v likvidaciji, za njo pa so se izgubile vse sledi.