Obveznice

VIR: MMC RTV SLO/Televizija Slovenija

Zadnje upanje - ustavno sodišče

Izbris delnic in podrejenih obveznic zaradi krpanja bančne luknje je pokojninske družbe in sklade, ki dodatno starostno zavarujejo pol milijona ljudi, oškodoval za 32 milijonov evrov.

Za ogled prispevka na RTV Slovenija 1 iz oddaje Točka Preloma z dne 11.03.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Ustavno sodišče je prejelo več zahtev za presojo ustavnosti določb zakona o bančništvu, ki je razlastil oziroma "postrigel" lastnike podrejenih obveznic saniranih bank. Med oškodovanimi se največkrat omenja sto tisoč posameznikov, ki so ob sanaciji NLB-ja, NKBM-ja, Abanke, Probanke, Factor banke in Banke Celje ostali brez skoraj 600 milijonov evrov vrednih delnic in podrejenih obveznic.

Odškodovanje pokojninskih skladov

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija z dne 06.03.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS)  je ogorčeno nad očitnim zavajanjem, ki naj bi tokrat prihajalo neposredno s strani Evropske komisije in ki očitno sedaj želi vplivati celo na poslance in poslanke državnega zbora Republike Slovenije, s tem ko poziva k »notranjepolitičnem dialogu, ki bo koristil varovanju neodvisnosti centralne banke.« Zanimivo je, da do danes še vedno nihče ni navedel veljavnega pravnega akta, na ravni EU, ki bi jasno zahteval, da je potreben popoln izbris. V Društvu MDS se sprašujemo, kako to, da se podpredsednik Evropske komisije ni uspel odzvati na dejstvo, da v Banki Sloveniji potekajo kriminalistične preiskave. Ali je morda Banka Slovenije Evropski komisija posredovala prošnjo za pomoč, da jo zaščiti pred napakami, ki jih je zakrivila?

Ljubljana, 5. marec 2015

Domnevna skladnost z zakonodajo EU

Potem ko smo v javnosti celo slišali, da je šlo za napačno razumevanje korespondence s predstavniki Evropske komisije in potem ko je bilo po številnih razpravah jasno ugotovljeno, da sporočilo Evropske komisije na žalost še ne mora imeti zavezujočega učinka, saj sploh ne gre za pravni akt, smo sedaj ponovno priča manipulaciji, ki seveda ne postreže ne z nazivom zakonodaje EU, ki bi zahtevala popolne izbrise, kaj šele kakšne dodatne podrobnosti.

Še več, Republika Slovenije s strani EU ni dobila niti 1 EUR pomoči ampak je sanacijo izvedla z denarjem davkoplačevalcev, zato je odziv Evropske komisije in branjenje Banke Slovenije toliko bolj nenavadno?!

Evropska komisija s političnim pritiskom na DZ RS?!

Vse bolj očitno je, da je bil kapital slovenskih bank decembra 2013 namerno izračunan za negativnega, česar namen je bil izbris delnic in podrejenih obveznic ter s tem popolno podržavljenje bank, stranska posledica pa bistveno previsoka dokapitalizacija in s tem nepotrebno razmetavanje davkoplačevalskega denarja. Vse bolj očitno pa postaja tudi, da so bili obremenitveni ("stresni") testi ECB oktobra 2014 za slovenske banke namerno izdelani pod skrajno pesimističnimi predpostavkami (o teh je odločala Banka Slovenije!) z namenom, da bi ti rezultati zameglili že omenjeno razmetavanje davkoplačevalskega denarja.

Ljubljana, 04. marec 2015

V bran Banki Slovenije, ki vseskozi ponavlja, da naj bi obremenitveni testi oktobra 2014 potrdili pravilnost izračuna kapitala in višine dokapitalizacije decembra 2013, se je vključil še dr. Igor Masten, sicer pogodbeno zaposlen na Banki Slovenije, in v objavi na portalu SIOL v besednjaku, dokaj nenavadnem za univerzitetnega profesorja, zapisal, da gre za "nabijanje v prazno" in "mešanje polente", saj naj bi bili "obremenitveni scenariji za Slovenijo podpovprečno strogi in je imela večina držav evroobmočja strožje predpostavke".

Številk, ki bi to potrjevale, dr. Masten ni navedel, že v času, ko je svoje trditve zapisal, pa je bilo tudi dokaj jasno, zakaj. Že drugi grafikon v poročilu o rezultatih obremenitvenih testov namreč pove, da bi se po negativnem scenariju teh testov, ki je bil specifičen za vsako državo, kapitalska ustreznost bank do konca prihodnjega leta daleč najbolj poslabšala prav v Sloveniji: za 15 odstotnih točk, druga najslabša je Grčija z 10, tretji pa Ciper z 9 odstotnimi točkami poslabšanja.

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1 z dnem 27.02.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

ROSVITA PESEK (voditeljica): Nova ljubljanska banka je lani po petih letih izgub vendarle splezala na zeleno vejo. Danes objavljeni rezultati kažejo, da je imela lani dobrih 81 milijonov evrov dobička, skupina NLB pa čez 62 milijonov. Kljub dobičku pa uspešni gospodarstveniki še vedno zatrjujejo, da se pogoji za odobritev posojil niso prav nič izboljšali, čeprav smo v NLB vsi vložili več kot tri milijarde evrov. Vprašanje je torej, kdo je dejansko zaslužen za dobiček, ki ga je lani ustvaril NLB. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka): V NLB smo decembra 2013 vložili poldrugo milijardo evrov davkoplačevalskega denarja, a to ni bilo dovolj. Iz NLB-ja smo morali na slabo banko prenesti še za 2,3 milijarde evrov slabih terjatev. A tudi to očitno ni dovolj. V NLB-ju ostaja 2,7 milijarde evrov slabih posojil. Ta znesek se je sicer nekoliko znižal, a kljub temu ostaja izjemno visok. In zakaj? Stroka odgovarja: banka se ne ukvarja z njenim poslanstvom. To je 
 odobravanje posojil podjetjem. 

Za ogled oddaje novinarja Boštjana Veseliča na RTV SLO 3 z naslovom OMIZJE O BANKI SLOVENIJE - DOKAPITALIZACIJA IN IZBRIS MALIH DELNIČARJEV kliknite TUKAJ ali na sliko.

Avtor besedila: Jože Damijan, vir: tukaj.

Celotna zgodba glede “afere BS” je sicer v podrobnostih zelo kompleksna, toda v svojem bistvu dokaj enostavna. Groba slika, kot jo od daleč vidim jaz, je naslednja:

1. S sanacijo bank je (zaradi politične nesposobnosti in zaradi strupene kadrovske kombinacije komunističnega finančnega ministra in ortoliberalnega guvernerja) politika odlašala tako dolgo, da je v likvidnostne težave zašla sama država; s čimer smo izgubili ekonomsko suverenost.
2. Ko se je slovenska politika sanacije leta 2012 končno lotila, je bila stisnjena ob zid (podobno kot Irska, Ciper ali Grčija) oziroma na nakovalo med neznosnim pritiskom finančnih trgov na eni in neznosnim pritiskom EK in ECB glede primerne oblike državne pomoči bankam na drugi strani.
3. Tedanje vodstvo ministrstva za finance (MF) ni imelo velike izbire, moralo je slediti navodilom nižjih uradnikov EK, ki so mu z navodili prek elektronske pošte “popravljali” novelo zakona o bankah (ZBan) tako dolgo, dokler ZBan ni omogočal izvedbe vnaprej določenega “scenarija”, torej popolnega izbrisa vseh dotedanjih bančnih lastnikov kot tudi lastnikov hibridnih in podrejenih vrednostnih papirjev.
4. Nato v zgodbo vstopi BS, ki je dobila zelo jasen “scenarij”, kaj mora narediti – t.j. izbris vseh lastnikov delnic in podrejenih obveznosti (to je bilo predeterminirano s samim sprejemom ZBan). In ko je BS najela ugledne mednarodne revizorske hiše, da (kakopak po “mednarodnih računovodskih standardih”) pregledajo kvaliteto sredstev (AQR) v bančnih aktivah, je bil njihov mandat jasen: ravno dovolj nizka ocena vrednosti bančne aktive, da bo nato ocena primanjkljaja kapitala lahko ustrezno velika. In nato so se te ugledne mednarodne revizorske hiše tako dolgo igrale s parametri vrednosti posameznih vrst sredstev, da je bil njihov končni znesek v posameznih bankah natanko takšen, kot je bil “potreben”.
5. In te ocene vrednosti sredstev so nato kot input vstopile v makro stresne teste, ki so nato (po seveda ustrezno dramatično slabem, “adverse” scenariju), “izpljunili” iz modelčka natančno prave ocene kapitalskih lukenj v bankah. Kapitalske luknje so morale biti natanko tako velike, da je bilo mogoče izbrisati vse lastnike delnic in podrejenih obveznosti.
6. In ta “mokra vaja” oziroma modelsko simuliranje “pravih izidov” se je v nekaj iteracijah pač ponavljalo tako dolgo, dokler niso iz modelčka padle natanko prave številke.

Prosim, popravite me, če sem se v sami osnovni zgodbi zaradi grobe poenostavitve kje zmotil.

Za ogled oddaje TARČA na RTV Slovenija z dne 19.02.2015 kliknite tukaj ali na sliko.

Viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec

Caprirolo zanika, da so rezultate obremenitvenih testov prilagodili tako, da bi lahko izvedli izbris podrejenih obveznic.

Nekdanji generalni sekretar ministrstva za finance (MF) Mitja Mavko je uvodoma v odgovoru dejal, da nikakor ni mogoče sklepati iz javno objavljenega dopisa z uradnikom Evropske komisije (EK) Franckom Dupontom, da mu je bilo kar koli obljubljeno, temveč piše, da pomoč države bankam ni mogoča brez tega, da lastniki podrejenih obveznosti ne sodelujejo v polni meri.

To pa je mogoče storiti na tri načine, ki jih omogoča tudi sporočilo EK-ja: z odpisom, z delnim odpisom in s konverzijo v lastniške deleže. To omogoča tudi novelirani zakon o bančništvu, ki pa način pogojuje z ugotovljeno velikostjo bančne luknje, je pojasnil.

V zadnjih dneh se je razplamtela razprava ali so bile banke predokapitačizirane ali ne in ali je bilo potrebo izbristai male delničarje in lastnike podrejenih ali hibridnih obveznic. Začelo se je po časopisih, nato v mediji in končalo na Komisiji za nadzor javnih finananc, ki jo je sklical mag. Andrej Šircelj, ki je kot predsednik komisije za nadzor javnih financm saj "želi preveriti informacije in realnost podatkov, ki so bili takrat dani Banki Slovenije za odločitev o takšnih dokapitalizacijah". Pri tem ne vidi razlogov, da metodologija ne bi bila javna. Pred sejo je izrazil pričakovanje, da bodo tako guverner in viceguvernerji Banke Slovenije kot prejšnji in zdajšnji finančni minister vse te zadeve ustrezno pojasnili, ter upanje, da stvari niso potekale po scenariju, "na podlagi katerega bi bili nekateri oškodovani, drugi pa bi pridobili". Če je šlo za zavajanje, morajo odgovorni nositi odgovornost, je prepričan. Zato predlagamo, da si posnetke pogledate in si ustvarite svoje mnenje.

3. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, 1. del za ogled kliknite TUKAJ ali na sliko spodaj.

3. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, 2. del za ogled kliknite TUKAJ ali na sliko spodaj.

Za ogled posnetka iz oddaje Vroči stol na TOPTV z dne 12.02.2015 kliknite spodaj ali tukaj.