Obveznice

Medij: Mladina Avtorji: Mekina Borut,Marn Urša Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 09. 2014 Stran: 26

Kako je evropska komisija »pritiskala« na Slovenijo. In kako se ji je Slovenija »upirala«. 

Kaj je to pritisk Evropske unije? Kako se kaže in kako se mu varuhi slovenskega nacionalnega interesa postavijo po robu? Se borijo kot levi? Gredo na nož? »Lahko vam pokažemo vse svoje zahteve in vse sestanke, na katerih smo se trudili, da se to ne bi zgodilo, vendar je bila nazadnje preprosto postavljena zahteva, da moramo izbrisati imetnike podrejenih obveznic,« je nedavno na primeru krpanja bančne luknje in razlaščanja malih lastnikov obveznic NLB razmere dramatično opisal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Jazbec naj bi se bil boril. A je bil nazadnje poražen. 

Najpomembnejši dosežki vlade Alenke Bratušek so bili seveda sanacija bančnega sistema, izvedba stresnih testov in dokapitalizacija bank, kjer se je t. i. slovenska trojka postavila po robu tujim silam. Boj naj bi bil hud. Še celo v formalni odločbi Banke Slovenije o izrednih ukrepih, s katerimi je ta banka nazadnje tri slovenske državne banke dokapitalizirala z več kot tremi milijardami evrov, so razmerja opisana srhljivo odkrito. V dokumentu piše, daje stresne teste, za katere smo plačali 30 milijonov evrov, »zahtevala od Vlade RS Slovenije« evropska komisija. Prav - bilo je napeto. A kako je, čisto konkretno, »Bruselj« vse to zahteval? Stresne teste, dokapitalizacijo bank po svojem modelu in sedaj še privatizacijo? Kako se ti domnevni pritiski kažejo čisto praktično in plastično, iz prve roke? 

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 05. 2014 Stran: 7

Banke

Mali delničarji Banke Celje se sprašujejo, ali jih niso prepozno seznanili z visokimi oslabitvami in jim preprečili pravočasno prodajo delnic. Revizor se namreč ni mogel prepričati, ali bi moral biti del oslabitev pri poznan že za leto 2012.

Mali delničarji Banke Celje, ki jo bo reševala država in bi lahko zaradi tega ostali brez svojih delnic, od odgovornih zahtevajo odgovor na vprašanje, ali so jih morda prepozno seznanili s slabimi rezultati banke in jim s tem preprečili pravočasno prodajo očitno visoko tvegane naložbe.

Glavno težavo predstavlja dejstvo, da je revizijska družba Ernst & Young, ki je revidirala poslovno poročilo Banke Celje za leto 2013, nanj izdala mnenje s pridržkom. »Med revizijo nam ni uspelo pridobiti zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov, da bi se prepričali o tem, ali bi moral biti del oslabitev v višini 207,8 milijona evrov (...) pripoznan že v preteklih letih,« so opozorili v Ernstu & Youngu. Preprosteje povedano, revizorji Ernsta & Younga niso mogli preveriti, ali so v Banki Celje za leto 2012 opravili dovolj oslabitev ali pa so jih raje skupaj z rekordno izgubo »prenesli« v leto 2013.

Dne 30.04.2014 je na spletnih straneh SEOnet (za ogled obvestila kliknite tukaj) bilo objavljeno revidirano letno poročilo Banke Celje, d.d.. Revizor Ernst & Young, ki je že sodeloval pri pregledu kakovosti sredstev v okviru izvajanja stresnih testov, je na letno poročilo podal mnenje s pridržkom. Revizor se namreč ni mogel prepričati, ali se vse slabitve nanašajo na poslovno leto 2013 ali na že prej, zato tudi ni dal mnenja na primerljive podatke iz leta 2012.

Ljubljana in Celje, 14. maj 2014

Društvo MDS preseneča takšno mnenje revizorja, saj je le-ta nedvoumno ugotavljal, da bi oslabitve v banki morale biti realizirane že na dan 31.12.2012. Ob tem nikakor ne gre spregledati, da je ravno Banka Celje, d.d. v preteklosti, do izdaje stresnih testov dne 12.12.2013, veljala za eno izmed boljših bank v Sloveniji.

Navedeno mnenje s pridržkom kaže na indice, da so bili računovodski izkazi v preteklosti neresnični in smo bili mali delničarji zavedeni, ter nismo mogli pravilno in pravočasno odreagirati in odprodati svoje naložbe. Prav tako je bila očitno zavedena tudi NLB, d.d., kot večinska lastnica, ki je v lasti vseh nas davkoplačevalcev. V letnem poročilu Banke Celje, d.d. za leto 2013 je tudi nejasno in netransparentno prikazano, koliko sedaj znaša knjigovodska vrednost delnice. Na strani 11 Letnega poročila je navedeno, da znaša knjigovodska vrednost delnice 80 EUR, na strani 28 istega dokumenta pa je v tretjem odstavku sprva navedeno, da vrednost znaša 80 EUR, v nadaljevanju pa, da je vrednost enaka 0 EUR. Po našem mnenju je vrednost knjigovodske vrednosti lahko samo ena in edina, formula izračuna zanjo pa znana.

Ob vsem tem se nam zastavljajo naslednja vprašanja:

1. Ali bo največji delničar NLB, d.d., ki ima dostop do vseh informacij Banke Celje, d.d., vložil tožbo zoper revizorja, uprave in nadzorne svete, saj so vsi navedeni odgovorni za resnično prikazovanje računovodskih izkazov?
2. Zakaj tega v preteklosti ni ugotovila že Banka Slovenije, ki je zakoniti nadzornik Banke Celje, d.d., saj slabitve celo presegajo 10% sredstev banke? Nenazadnje je tudi nenavadno, da takšnega pridržka ni prejela NLB, d.d., čeprav gre za primerljive slabitve in jih je enako revidirala revizijska družba Ernst & Young.
3. Kako so lahko v Letnem poročilu objavljeni dve različni knjigovodski vrednosti delnice?
4. Kako so dve različni knjigovodski vrednosti delnice v Letnem poročilu lahko potrdili uprava banke, njen nadzorni svet, revizor Ernest & Young in regulator Banka Slovenije?
5. Katera knjigovodska vrednost delnice je izključno po strokovni plati tukaj pravilna?

Zato Društvo MDS poziva finančnega Ministra v odstopu, dr. Uroša Čuferja, da poda izjavo, o verodostojnosti rezultatov v preteklih letih, saj je bil do 20.03.2013 član nadzornega sveta (NS) in predsednik revizijske komisije NS.

Ali Uprava in NS Banke Celje sledita ljudskemu reku; Kdor molči vsem zainteresiranim...

 Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 04. 2014 Stran: 7

Sanacija bank

Zgodba o striženju lastnikov podrejenih obveznic slovenskih bank je nova potencialna javnofinančna mina. Ali se bo sprožila, bo odvisno od ustavnega sodišča, ki ga čaka ena od težjih odločitev.

Sanacija bank bo državo v prihodnjih mesecih morda stala še dodatne pol milijarde evrov.

Na mizi ustavnega sodišča je namreč več kot deset zahtev in pobud za oceno ustavnosti določb zakona o bančništvu, ki je »ostrigel« lastnike podrejenih obveznic saniranih bank. Vložili so jih predstavniki malih delničarjev, državni svet, nekatere finančne družbe in fizične osebe, med drugim tudi zlati olimpijec Primož Kozmus, ki je »nasedel« v obveznicah Abanke. Če bo ustavno sodišče, ki je vse prispele pobude združilo v enotni postopek, presodilo, da je država s striženjem poteptala ustavne pravice podrejencev, bo moral novonastalo luknjo v skrajnem primeru v celoti pokriti državni proračun. Hkrati pa se bo med ministrstvom za finance, Banko Slovenije in evropsko komisijo začelo tudi razčiščevanje odgovornosti in iskanje krivca.

Za ogled prispevka RTV SLO 1 z dne 24.03.2014 kliknite na sliko ali tukaj.

Za Banko Celje je v okviru pregledov bank konec preteklega leta mednarodna revizijska družba v primeru uresničitve najbolj neugodnega scenarija ugotovila kapitalski primanjkljaj 388 milijonov evrov, a hkrati je bila po zatrjevanju tedanje uprave Banka Celje, na dan 13.12.2013 kapitalsko ustrezna, kar je objavila tudi na SEONETU. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bil nadzornik in predsednik revizijske komisije v Banki Celje od 24.05.2011 do 20.03.2013 dr. Uroš Čufer – sedanji Minister za finance.

Ljubljana in Celje, 21. marec 2014

Društvo MDS pisalo Upravi in NS Banke Celje

V Društvu MDS nas čudi naglica Banke Slovenije in Vlade RS ter Ministrstva za finance (MF), ki smo ji priča te dni, saj verjamemo, da je Minister kot nadzornik vestno opravljal svoje delo in Banka Celje ni v tako slabi kondiciji, kot so jo želeli prikazati tuji eksperti v stresnih testih. Za ogled prispevka na RTV Slovenija, kliknite na sliko ali tukaj.

Se mar motimo? Mislimo, da ne, zato, je Društvo MDS pisalo upravi in članom nadzornega sveta in jih vprašalo sledeče:

• Na kakšni osnovi je določen znesek dokapitalizacije v višini najmanj 160 milijonov EUR?
• Kakšni bodo pogoji dokapitalizacije, kakšna bo cena dokapitalizacijskih delnic in na kakšni osnovi je bila ta cena določena?
• Na kakšni osnovi je določen le 11-dnevni rok za vplačilo, ki je po našem mnenju popolnoma nerealen?
• Koliko je znašala knjigovodska cena delnice BCER na dan 30.09.2013 in koliko na dan 31.12.2013?
• Na vaši spletni strani smo zasledili obvestilo z dne 12. decembra 2013, da Banka Celje tudi po objavi rezultatov pregleda kapitalskih potreb bank izpolnjuje kriterije, ki jih za poslovanje bank predpisuje Banka Slovenije. Zanima nas, ali banka na dan izdaje odredbe, 17. marca 2014, še vedno izpolnjuje te kriterije, ki jih za poslovanje bank predpisuje Banka Slovenije?
• Včeraj ste objavili tudi podatek, da ste pri iskanju strateškega partnerja za dokapitalizacijo banke od januarja 2014 sodelovali z Raiffeisen Centrobank Dunaj (RCD), ki pa pri tem ni bila uspešna in ste proces že zaključili. Dejstvo je, da smo šele sredi meseca marca, ter se nam zdi obdobje od začetka sodelovanja do raziskave trga in končne ugotovitve zelo kratko. Sprašujemo, koliko je Banko Celje stal omenjeni proces (v celoti), kje in po kakšnih pogojih je RCD iskal dokapitalizatorja, ter zakaj niste objavili transparentnega javnega mednarodnega tenderja za dokapitalizacijo?

Odbor za finance in monetarno politiko Državnega zbora RS (DZ RS) včeraj, 11.02.2014, na svoji 24. seji ni sprejel pripravljene Izjavitve DZ RS s strani Vlade RS, Ministrstva za finance (MF) in zakonodajno-pravne komisije DZ RS glede na 2 vloženi zahtevi (Državnega sveta in Varuhinje človekovih pravic) in 4 pobude za presojo ustavnosti sprememb ZBan-1L (dve pobudi je podalo Društvo MDS za obveznice NLB26 in ABVIP). Rezultat glasovanja je bil 8 proti 8, tako da sklep ni bil sprejet, kar vse, ki zatrjujemo neustavnost sprememb ZBAN-1L, navdaja z dodatnim optimizmom.

Ljubljana, 12.februar 2014

Iz magnetograma DZ RS je razvidno, da so bili edini razpravljalci poleg predstavnikov zakonodajno-pravne komisije DZ RS in sekretarja iz MF le še trije poslanci, ki pa so v obrazložitvi glasu jasno zavrnili pripravljene argumente. Po kratkem uvodu je sledila obrazložitev glasu PROTI in na veliko presenečenje (vladajoče koalicije) in veliko veselje vseh razlaščenih lastnikov obveznic ni bil sprejet pripravljeni odgovor MF, Vlade RS in zakonodajno-pravne službe Vlade RS. Upamo, da bo ta razum prevladal tudi ob glasovanju v Državnem zboru RS in ne bo sledila strankarska podreditev, ampak tehten premislek, da so s sprejetjem sprememb ZBan-1L povzročili veliko napako, saj le-teh Evropski parlament sploh še ni obravnaval in smo to kot prvi storili v EU.

Zato v Društvu MDS ponovno pozivamo poslance DZ RS, da tokrat pokažejo svojo samostojnost in glasujejo po vesti in razumu, ne pa po strankarski pripadnosti. Verjamemo, da tega odgovora v DZ RS ne morejo podpreti in da bodo s tem olajšali delo Ustavnemu sodišču, da popravi krivico, preden »vzame še kakšno življenje zaradi stiske«, v kateri so se znašli prenekateri posamezniki.

Prilagamo izvleček iz spletne strani DZ RS, ki je dostopen tukaj.

Medij: Reporter Avtorji: Biščak Jože Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Zgodba tedna Datum: 06. 01. 2014 Stran: 23

Kaj se zgodi, če banki, ki vam je posodila denar, ne vračate kredita? Odgovor je jasen: banka unovči zavarovanje kredita, opravi izvršbo na vašem transakcijskem računu ali pa zarubi vaše nepremičnine. In prav je tako, saj je dolg treba vrniti. Pa velja to tudi v nasprotni smeri? Očitno ne. Vse, ki so NLB posodili denar z nakupom podrejenih obveznic, so vlada Alenke Bratušek in poslanci vladajoče koalicije razlastili ter jim celo v zakonu odrekli ustavno zajamčeno pravico do pritožbe.

Večina tistih, kije kupila podrejene obveznice NLB, se za denar lahko zdaj preprosto obriše pod nosom. Pravijo, da gre pri zakonu za rop državljanov, ki se ne razlikuje veliko od klasičnega (oboroženega) ropa banke. S to razliko, da je državna banka oropala državljane, roparji pa so bili s predlagano novelo zakona o bančništvu ministri s predsednico vlade na čelu in poslanci, ki so dvignili roko za zakon. Kaj takega bi bilo še v Severni Koreji težko izvesti. S tem ukrepom je Alenka Bratušek tudi pokazala, kako si predstavlja Slovenijo »gospodarsko uspešnejšo, bolj demokratično, strpno in solidarno«. Ruska izdaja revije Forbes ni zaman deželo na sončni strani Alp označila za najbolj socialistično državo v Evropi.

Šest kršitev ustave

»To je ukrep revolucionarnega prava,« je prepričan Tadej Kotnik, prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost ljubljanske fakultete za elektrotehniko, ki je (bil) imetnik podrejenih obveznic slovenskih bank, po uveljavitvi novele zakona o bančništvu pa je ostal brez vsega. Zato se je tudi podpisal pod pobudo za oceno ustavnosti. Take pobude so na ustavnem sodišču štiri, svoji zahtevi pa sta dala državni svet in varuhinja človekovih pravic. Slednja zakonu očita šest kršitev ustave: da je Slovenija pravna in socialna država (2. člen), da ima vsakdo pravico do pravnega sredstva (22. in 23. člen), da so pred zakonom vsi enaki (14. člen), da je varstvo lastnine povezano s pravico do zasebne lastnine (33. in 67. člen), da je prepovedana povratna veljava pravnih aktov (155. člen) in daje kršeno načelo določnosti pravnih aktov (v povezavi z 2. in 120. členom).

Radio Slovenija 1, Druga jutranja kronika 04. 01. 2014

Doseg / Reach: 144000

Država / Country: Slovenija

Čas / Time: 07:03

Trajanje / Duration: 3 min 1

Tožbe zoper Banko Slovenije

RA SLOVENIJA 1, 4.1.2013, DRUGA JUTRANJA KRONIKA, 7:03

VZMD je zaradi izbrisa podrejenih obveznic NLB-ja, Factor banke in Probanke na ljubljansko upravno sodišče vložilo tri tožbe zoper Banko Slovenije. Hkrati Ustavno sodišče, kot je znano, prav zdaj presoja, ali je bil izbris podrejenih obveznic v slovenskih bankah, s katerimi je država pridobila 442 milijonov evrov, ustaven. Urška Jereb Brankovič.

URŠKA JEREB BRANKOVIČ: VZMD je zaradi razlastitve imetnikov podrejenih obveznic v NLB, Factor in Probanki na Upravno sodišče vložilo tri tožbe zoper Banko Slovenije. Za kaj konkretno gre? Predsednik Društva malih delničarjev Slovenije (MDS) Rajko Stankovič.

RAJKO STANKOVIČ: Glede na to, da niso bile posamične odločbe imenske, izdane imetnikom obveznic, kjer bi bilo natančno obrazloženo, zakaj so bili razlaščeni in da so odvetnik Kunič in nekateri imetniki to so poskušali dobiti in tega (od BS) niso dobili, so se pač odločili, da bodo probali na ta način do teh odločb priti.

JEREB BRANKOVIČ: Kot je znano, Ustavno sodišče prav zdaj presoja sporne člene zakona o bančništvu, ki določa, da morajo pri sanaciji bank prispevati tudi delničarji in podrejeni upniki. Stankovič presojo pričakuje v nekaj mesecih.

STANKOVIČ: Pripoznava absolutno prednostno obravnavo, kar pomeni, da bo odločalo o tej stvari v treh do šestih mesecih. O zadržanju (izvajanja spornih členov ZBAN- 1L) pa ni odločalo, ker je pravica materialne narave. To pomeni po domače, da se čahko materialna pravica povrne v denarju.

JEREB BRANKOVIČ: Ali je Ustavno sodišče v kateri izmed drugih držav evra že razsodilo v prid imetnikov podrejenih obveznic?

STANKOVIČ: Če se ne motim, je bilo to na Irskem in na Portugalskem so ugodili in razveljavili tiste ukrepe, ki jih je Evropa na nek način zapovedala članicam.

JEREB BRANKOVIČ: In če se bo to zgodilo tudi pri nas, bo morala država na račune vrniti 442 vzetih

milijonov?

STANKOVIČ: To je v najboljšem primeru, (in edina) možnost v denarju. Ustavno sodišče lahko presodi v 100 procentnem znesku, lahko (pa) presodi v kakšnem drugem (%) zneska. Vendar naj povem, če bi v tem (primeru presodilo v) 100 procentnem znesku, je to le 7 procentov (celotne sanacije) bančne luknje.

Črn dan za 99.818 imetnikov bančnih delnic in več kot 2.000 lastnikov subordiniranih obveznic ter preko 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojniskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah.

Včerajšnji ukrep centralne Banke Slovenije je še eden v nizu dokazov, da Republika Slovenija slepo sledi priporočilom evropskih uradnikov, pa čeprav le ta niso zavezujoča. Še več DZ RS je sprejel zakonodajo, ki je v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, saj retroaktivno posega v pravice imetnikov subordiniranih obveznic. Če se ob nakupu delnic delničar zaveda tveganja, da je lahko ob vse, pa je pri obveznicah bil retroaktivno uveljavljeno novo določilo, ki ga ob izdaji ni bilo.

Ljubljana, 19.12.2013

Lastniki obveznic sedaj lahko le čakajo odločitev ustavnega sodišča

Glede na štiri vložene Pobude za presojo ustavnosti ZBAN-1L (2 je dalo Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), 2 pobudi je dalo tudi VZMD) in dve Zahtevi za presojo ustavnosti, prvo je podal Državni svet RS, drugo pa včeraj tudi Varuhinja človekov pravic) je Ustavno sodišče včeraj odločilo, da so predlagatelji podali utemeljeno vlogo in bo njihove vloge obravnavalo prednostno, žal pa niso zadržali izvajanja spornih členov, saj menijo, da je potencialna škoda, ki nastala lastnikom materialna in se lahko kot taka lahko povrne (beri v denarju). Tako imajo imetniki podrejenih obveznic upanje, da bo Ustavno sodišče sledilo svoji praksi in kot v primeru »Kramar« presodilo, da je retroaktivna uvedba neustavna in naložila Banki Slovenije oz. Republiki Sloveniji, da poplača imetnike teh instrumentov. Epilog te zgodbe lahko pričakujemo do konca junija 2014.

Žal za lastnike bančnih delnic spodbudnega sporočila za sedaj ni

Zaradi izdanih odločb Banke Slovenije so z včerajšnjim dnem (18.12.2013) razveljavljene in iz registra KDD izbrisane delnice NLB, NKBM in Abanke.

Tako je brez svojih delnic ostalo:

• 1.992 delničarjev NLB,
• 96.769 delničarjev NKBM,
• 1.057 delničarjev Abanke,
• vsi  delničarji Factor banke,
• vsi  delničarji Probanke.

Tako bodo v prihodnjih dneh vsi delničarji od poslovnih bank dobili obvestilo, da so ostali brez svojih delnic v bankah. 

Ta trenutek lahko uveljavljano kapitalsko izgubo kot  tako imenovani »davčni ščit« pri napovedi kapitalskih dobičkov za leto 2013, ali lahko to prenesojo v leto 2014 pa se morajo pozanimati pri pristojnem davčnem uradu.

V kolikor so to bile edine delnice, ki jih je delničar poslovne banke imel svetujemo, da takoj pokličete svojo Borzno posredniško hišo ali družbo in zaprejo svoje trgovalne račune v kolikor jih imajo.

Napoved o možnosti uveljavljanja odškodnine za delničarje negotova

Vsem se poraja vprašanje ali se lahko nadajajo odškodnine za svoje izgubljene delnice, a natačnega odgovora tu zaenkrat še ni. Morda so najbližje tej možnosti delničarji Nove KBM, če najdemo način, da dokažemo, da prospekt ob izdaji leta 2007 ni izražal dejanskega stanja in smo bili zavedeni, saj je delnica iz prvotnih 27 EUR sedaj zgrmela v nič. Ker je izid takega postopka povezan z stroški in je ta trenutek napovedovanje izida negotovo, ne želimo ulivati lažnega upanja, predno z gotovostjo ne ugotovimo morebitnih napak v prospektu ob prvi javni prodaji delnic Nove KBM

Obveznice tudi izbrisane

Prav tako so prenehale ter bile z računov klirinških sistemov in trgovanja borz umaknjene:

• NLB hibridne in podrejene obveznice ter hibridna in podrejena posojila,
• pri NBKM hibridne obveznice,
• pri Abanki inovativni instrument Floating Rate Perpetual Loan Participation Notes.