Merkur

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 10. 2010 Stran: 20

Predsednik uprave in največji lastnik Lipa Bled Alojz Burja je izplačal Bineta Kordeža in odkupil njegov celotni delež ene izmed največjih slovenskih družb iz pohištvene industrije. Burja je Kordežu za njegov 8-odstotni delež Lipa Bled odštel vsega 60.600 evrov oziroma toliko kot je Kordež v začetku leta 2007 investiral v družbo, je razvidno iz dokumentov, s katerimi razpolagamo na Dnevniku.

»Bineta Kordeža sem pred tremi leti povabil k sodelovanju pri privatizaciji Lipa Bled, vendar Kordež nikoli ni imel aktivne vloge v družbi. Pred časom je nato Kordež izrazil željo, da odkupim njegov delež v Lipu Bled, kar sem tudi storil,« nam je v telefonskem pogovoru povedal Burja, ki je bil do konca leta 2001 tudi član uprave Merkurja, ki jo je tedaj že vodil Kordež. Za prodajo sta se Kordež in Burja, ki ima po novem v lasti tretjino Lipa Bled, po naših informacijah dogovorila le kratek čas po Kordeževem odhodu iz Merkurja, pogodbo pa sklenila konec septembra.ž

Pri izstopu Kordeža iz lastništva Lipa Bled pozornost vzbuja tudi podatek, da je Kordež za svoj delež dobil natanko toliko, kot je v družbo pred tremi leti investiral, in polovico manj, kot je pred dnevi za identičen lastniški delež Lipa Bled dobil Tomaž Justin (ta je svoj 8-odstotni delež za 120.000 evrov prodal družbi Topinfo). Poleg tega bi bila celotna Skupina Lip Bled, sodeč po vrednosti posla med Kordežem in Burjo, vredna vsega 757.500 evrov, kar je 22 x krat manj, kot ima kapitala. »Takšne cene, kot jo je za svoj delež dobil Justin, sam ne bi bil pripravljen plačati, ker tudi nimam toliko sredstev,« odgovarja Burja in dodaja: »Lesna industrija je težka panoga, podjetje pa zadnji dve leti posluje z izgubo. Tudi letos bomo poslovali z izgubo, saj imamo veliko težav predvsem pri poslovanju z gradbenimi podjetji.«

Medij: Delo Avtorji: Pregelj Radivoj Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar
Datum: 04. 10. 2010 Stran: 33

Na ljubljansko borzo se je pretekli teden spet vrnilo negativno vzdušje. Prometa je bilo skupaj za slabih osem milijonov evrov, karje v povprečju le poldrugi milijon evrov dnevno. Indeks SBITOPje na tedenski ravni izgubil 1,3 odstotka vrednosti.

To je imelo vpliv tudi na druge delnice, ki so začele ob tej novici kazati znake rasti. Vsak dotok svežega kapitala je, posebno v sedanjih časih, še kako dobrodošel. Verjetno pa iz tega ni pričakovati kakšne večje koristi za male delničarje, kajti sklad, ki je velik zgolj okrog tri milijarde evrov, bi verjetno kupil le manjšinski delež, in to po ceni, ki ne bi bila višja od 170 evrov.

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Repovž Mija Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 30. 01. 2010 Stran: 6 Foto: Jure Eržen

Bine Kordež, direktor in solastnik Merkurja Kordež, bister, slok, v tesni obleki, ima dve redki odliki: pogosto razmišlja proti glavnemu toku in to si upa tudi glasno povedati. Njegove ekonomske analize, kijih ob prelomnih ekonomskih odločitvah oblasti objavlja v dnevnem tisku, so zato sveže, temeljijo pa na podatkih in njegovih izračunih. Znotraj tega se, za delodajalca nenavadno, dosledno postavlja na stran socialno šibkejših.

Je bil to pohlep ali pa tudi želja in ambicija obvladovati in razvijati podjetje?

Nedvomno gre za skupek vsega tega. Je to, da posameznik kupi delnico za 100 evrov in računa, da bo čez čas vredna 200 evrov, samo pohlep? Je pohlep, ko človek kupi hišo in pričakuje, da bo čez le ta vredna več?

Je optimističen, aktiven in prodoren človek. V pogovoru pa je, čeprav veder, vsaj dvakrat zazvenel nekam malodušno. Enkrat, ko je rekel, da ga niso nikoli povabili v vladni ekonomski strateški svet. Drugič pa, ko je govoril, kako se pri nas na pamet komentira in vrednoti, brez podatkov in številk. Hkrati pa so vsi nagnjeni k temu, da raje prikazujejo slabe kot dobre stvari. Iz tega, pravi, izvira velik del slabega javnega razpoloženja; kar je tudi pomembna sestavina krize.

Gospod Kordež, nekateri mediji vas uvrščajo v prvo ligo tajkunov. Se imate za tajkuna?

Glede tajkunov je največji problem, ker nihče v Sloveniji ni eksplicitno opredelil, kaj tajkun sploh je in kakšni so kriteriji. Zato je težko reči, kdo je tajkun in kdo ni. Se niste na nedavnem predavanju na ekonomski fakulteti nehote sami uvrstili mednje? Ne bi rekel. Le povzel sem splošno mnenje, po katerem spadajo med tajkune vsi, ki so se lotili menedžerskih prevzemov. Opozoril pa sem tudi na razlike.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 12. 2009 Stran: 19

Ljubljana - Hrvaški Agrokor Ivice Todoriča se je v celoti umaknil iz lastništva Perutnine Ptuj in v več paketih prodal svoj 3,6-odstotni delež družbe, ki jo vodi Roman Glaser.

Manjši, 1,45-odstotni delež je od Agrokorja kupila varaždinska družba Derma, ki jo lastniško obvladujeta Mladen Topolnjak in Josip Polančec, vrednost posla pa se ocenjuje na okoli 1 , 5 milijona evrov. Preostali 2,1- odstotni delež je v dveh paketih kupila kar Perutnina Ptuj, ki je z nakupoma sklad lastnih delnic povečala na 3,3 odstotka. Koliko je Perutnina Ptuj odštela za Agrokorjev delež, ni znano, saj Perutnina Ptuj ne kotira na borzi, čeprav ima 10.000 malih delničarjev.