Rajko Stanković - predsednik Društva MDS
Obtožnica proti Šrotu in Bavčarju "Počakata naj s šampanjci"
Medij: Žurnal24 Avtorji: I.H./B.P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 02. 2011 Stran: splet 17.53 Foto: Nik Rovan
V Društvu - Malih delničarjev - Skupaj smo močnejši so prepričani, da je bila proti Bavčarju in Šrotu namenoma izdana nepopolna obtožnica. Zahtevajo pojasnila od generalne tožilke.
"Boško Šrot in Igor Bavčar naj počakata s šampanjci, saj upanje, da pravna država obstaja, umira zadnje," so se na današnjo novico o zavrnitvi obtožnice proti njima odzvali v Društvu - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši. "Nikakor ne moremo mimo dejstva, da gre v tem primeru morda za namerno vložitev nepopolne obtožnice," pravijo v društvu, ki ga vodi Rajko Stanković, in dodajajo, da bi radi slišali stališče generalne tožilke Barbare Brezigar, "kako je lahko dopustila tako šlamparijo, ki je resnično v posmeh pravni državi".
V Društvu MDS sicer poudarjajo, da je vsak nedolžen, dokler se mu ne dokaže nasprotno, a prepričani so, da je indicev, ki v omenjenem primeru dokazujejo nasprotno, dovolj. "Višina denarnih vsot, ki so se obračale, predvsem pa načini rasti in padanja vrednosti finančnih transakcij so najmanj čudni," pišejo in dodajajo: "Upamo si skoraj trditi, da so bile vsaj neskladne s tedaj veljavno zakonodajo."
Sojenja Bavčarju in Šrotu (še) ne bo
Medij: MMC RTV SLO Avtorji: MMC RTV SLO/STATeme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 02. 2011 Stran: splet 10.47 in 16.49
Sodišče je zavrnilo obtožnico, ki jo je skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala vložila zoper Šrota in Bavčarja. Tožilcem je naročilo, naj vložijo zahtevo za preiskavo.
Skupina tožilcev je obtožnico zoper Boška Šrota in Igorja Bavčarja vložila brez predhodne sodne preiskave, očita pa jima, da sta oškodovala Pivovarno Laško in njene hčerinske družbe za 109 milijonov evrov, poroča Žurnal24. Na vloženo obtožnico sta se obtoženca pritožila, sodišče pa je nato tožilstvu naložilo, naj vloži zahtevo za preiskavo. Sojenje se torej še ne bo začelo.
Obtožnica se ob Šrotu in Bavčarju nanaša še na sedem fizičnih in šest pravnih oseb zaradi suma kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic, zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ponareditve ali uničenja poslovnih listin in goljufije. Šrota obtožujejo več kaznivih dejanj, in sicer v treh primerih zlorabe položaja ali pravic in v enem primeru ponareditev ali uničenje poslovnih listin. Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Bavčar pa je bil obtožen kaznivega dejanja pranja denarja.
Kdo vse je obtožen?
Med obtoženimi naj bi bili direktor Maksime Holding in nekdanji lastniki podjetja Microtrust Nastja Sušinski, nekdanji svetovalec za finance v Istrabenzu Kristjan Sušinski, lastnik Sportine Bahtijar Bajrović, kranjski odvetnik Branko Lipovec, nekdanji direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar, nekdanja "slamnata" lastnica Šrotovega podjetja Kolonel Danijela Raković in Šrotova poslovna sodelavka Vesna Rosenfeld.
Čeferin: Tožilstvo izročilo le kup listin
Zagovornik Igorja Bavčarja Aleksander Čeferin je povedal, da je bila zanj odločitev pričakovana. Prepričan je, da za obtožnico ni bilo nobene podlage, saj je tožilstvo sodišče obremenilo le s kupom listin, sodišče pa na glavni obravnavi situacije nikakor ne bi moglo razčistiti. To pa po njegovih besedah seveda ne pomeni, da postopka ne bo.
Mali delničarji zahtevajo odgovore
Po zavrnitvi obtožnice so se oglasili tudi iz Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, ki ga vodi Rajko Stanković, ki se sprašujejo, ali gre pri tem za namerno vložitev nepopolne obtožnice. "Višina denarnih vsot, ki so se obračale, predvsem pa način rasti in padanja vrednosti finančnih transakcij, so najmanj čudni.Upamo si skoraj trditi, da so bile vsaj neskladne z tedaj veljavno zakonodajo. Indicev, da so se finančno okoristili člani poslovodstva, ob tihem strinjanju nadzornikov v obeh družbah, na račun delničarjev je mnogo, in upamo, da bodo odškodninske tožbe, ki je v primeru Pivovarne Laško že vložena, v primeru Istrabenza pa še bo, to tudi dokazale," pravijo.
Obrnili so se tudi na generalno državno tožilko Barbaro Brezigar, saj jih zanima, kdo je
odgovoren za nestrokovno pripravo obdolžilnega predloga in ali bo tožilstvo nadaljevalo postopek »začasne zamrznitve premoženja Boška Šrota njegove družine«, saj imajo občutek, da se kljub pisnim obljubam, ki so jih prejeli junija 2010, v zvezi s tem očitno ni nič zgodilo.
Ali Sava po ovinkih in prek Gorenjske banke rešuje NFD?
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 22. 01. 2011 Stran: 10
Valantov holding v težavah. Bo Finetol, ki bedi nad celjskim Etolom, reševal družbo Oddus? Sklad NFD znova v odprodajo naložb, a pičel odziv kupcev
Ljubljana - Potem koje oktobra lani bolj ali manj propadel poskus, da bi investicijski sklad NFD 1 odprodal nekatere svoje naložbe, njegovo vodstvo zanje znova išče kupce. Javni razpis za prodajo deležev v 11 družbah, med katerimi je tudi manjši delež v Novi Ljubljanski banki, se je iztekel ta teden, a zanimanje zanje je bilo bolj pičlo. Javni razpis za prodajo naložb je v imenu zaprtega investicijskega sklada, ki ga upravlja, objavila družba NFD, nad katero bedijo družbe, poslovno in lastniško povezane s holdingom NFD; med njimi kranjska Sava kot najpomembnejša lastnica (23,3-odstotna) in družba Oddus (8,21-odstotna lastnica). Med lastniki sklada so tudi Zavarovalnica Triglav, Abanka in drugi.
Poleg slabega odstotka in pol Nove Ljubljanske banke je tokrat znova na prodaj delež v Banki Celje, Termah Maribor in Hotelih Bernardin. Na prodaj so tudi manjši deleži v več elektrodistribucijskih podjetjih. »Odziv je bil majhen tako kot prvič. Vse prejete ponudbe bomo skrbno proučili,« so se včeraj na vprašanje o odzivu odzvali v družbi NFD.
Kaj tiči za pripojitvijo Oddusa?
V teh dneh je družba Finetol, ki bedi nad celjskim Etolom, za 23. februar sklicala skupščino, na kateri bodo njeni delničarji odločali tudi o pripojitvi družbe Oddus. Ta je nastala na začetku leta 2009, ko se je družba za upravljanje NFD razdelila na dva dela. Največji lastnik Oddusa je s skoraj polovičnim deležem NFD Holding, ki ga vodi Stanislav Valant, ki je prek svoje družbe Vasin tudi 11-odstotni lastnik Oddusa. In zakaj Finetol prevzema družbo Oddus? Iz sklica skupščine to ni razvidno, poznavalci pa se sprašujejo, ali je v ozadju načrtovane pripojitve tudi reševanje finančnih težav družb, povezanih z NFD. Oddus je namreč tudi eden pomembnih lastnikov Fidine (v njej je skoraj 24-odstotni lastnik), ki je zadolžena za najmanj 6,7 milijona evrov. To je razvidno iz včerajšnjega izpisa iz poslovnega registra Ajpes, kjer lahko razberemo, da je Fidina svoj skoraj desetodstotni delež v Oddusu zastavila pri Gorenjski banki kot zavarovanje za posojilo v višini 6,7 milijona evrov.
»Če Finetol prevzame oziroma pripoji Oddus, prevzame tudi dolg Fidine v višini 6,7 milijona evrov, njena upnica pa je Gorenjska banka, o kateri se ve, da jo obvladuje kranjska Sava. Če se bo pripojitev zgodila, to po mojem razumevanju pomeni, da bo dolgove Fidine servisiral Finetol, Oddus pa se bo razdolžil do Gorenjske banke. Pomeni pa tudi, da Sava posredno prek Gorenjske banke pomaga skupini NFD pri servisiranju tekočih obveznosti,« je včeraj ugibal prvi mož Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši Rajko Stanković.
Finetol jamčil tudi za Fidinega lastnika Zvon Ena
"Malih delničarjev se vsi skušajo znebiti po čim ugodnejši ceni" - intervju Rajka Stankovića - predsednika Društva MDS za MMC RTV SLO
Zakonodaja, ki ureja položaj malih delničarjev, je kar dobra, težava pa je v korporativni kulturi, saj je nadzornik iz vrst malih delničarjev skoraj izjema, je za MMC dejal Rajko Stanković.
Ljubljana, 16.08.2010
S predsednikom Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši smo se pogovarjali o tem, zakaj imajo mali delničarji, ki v slovenskih podjetjih nimajo ravno zanemarljivega deleža, pri odločanju tako majhno vlogo, kako se je mogoče boriti proti iztisom iz podjetij in kako se medsebojno organizirajo.
Kako bi na splošno ocenili stanje, v kakršnem so trenutno mali delničarji različnih delniških družb?
Kako bi na splošno ocenili stanje, v kakršnem so trenutno mali delničarji različnih delniških družb?
Na prvo žogo bi rekli, da so povečini "moteč element", saj se jih vsi poskušajo znebiti, in to po čim ugodnejši ceni (seveda za lastnike).
Kakšne so njihove možnosti, da vplivajo na poslovne odločitve, glede na to, da je njihov lastniški delež v slovenskih podjetjih razmeroma velik?
Dokler se mali delničarji ne organizirajo, lahko peščica lastnikov odloča v imenu večine. Prikažimo to na primeru zelo uspešnega paradnega konja Krke. Tam je približno 82.000 malih delničarjev, ki imajo skupaj v lasti 44-odstotni delež Krke, kar ni nekaj, kar bi lahko zanemarili, ampak je zelo pomembno, da bi bila tudi ta skupina upoštevana pri uveljavljenih postopkih poslovanja oziroma nadzora poslovanja tako velike družbe. Društvo MDS se je organiziralo in letos zastopalo kar 9,91 odstotka kapitala, prisotnega na skupščini (lani smo se prvič organizirali in imeli 3,05 odstotka, letos torej trikrat več), a kaj ko sta paradržavna SOD in KAD s 25-odstotnim deležem imela skoraj 88 odstotkov glasovalnih pravic. Tako smo mali delničarji dobili le predstavnika v šestčlanskem nadzornem svetu, preostalo pa so zasedli kandidati SOD-a in KAD-a.Kdo je kriv za to, da imajo mali delničarji tako majhno vlogo pri odločitvah - pomanjkljiva zakonodaja ali prej njeno neupoštevanje?
Ne, zakonodaja je kar dobra in se dopolnjuje, a problem je povezan s korporativno kulturo, kjer je nadzornik iz vrst malih delničarjev prej izjema kot pravilo, saj želijo posamezni lobiji, socialne mreže imeti vse pod nadzorom. Da je res tako, kažejo tudi zadnji primeri, ko smo mali delničarji zahtevali ugotavljanje odškodninske odgovornosti Toneta Turnška in Janka Kosmine, saj nista opravila vloge nadzornika, pa so to preprečili že prej omenjeni lobiji, rekoč, da niso vedeli vsega, kar po našem mnenju ni res.
Dokler ne bo kaznovan prvi nadzornik oziroma predsednik uprave in bo to moral plačati ali pa celo odsedeti, bo raven nadzora in vodenja taka, kot je. Ko pa se bo nekdo "usedel in plačal iz osebnega premoženja", bo kar naenkrat primanjkovalo nadzornikov.
