Rajko Stanković - predsednik Društva MDS

Za ogled prispevka iz Odmevov TV Slovenije z dne 12.02.2025 pritisnite TUKAJ ali na SLIKO.

Pogovor v oddaji ODMEVI na TV SLO 1 z dne 12.02.2025 novinarke Tanja Starič in Rajka Stanković – predsednika Društva Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: predsednik Društva MDS).

TANJA STARIČ: No in naš gost je predsednik Društva malih delničarjev, Rajko Stankovič. Dober večer.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Dober večer.

TANJA STARIČ: No nekaj praktičnih nasvetov smo sicer slišali tudi v prispevku, ampak kljub temu ne veliko dvomov je, ljudje ne vedo kaj naj naredijo, kaj jim svetujete?

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Jaz mislim, da je treba biti tukaj predvsem zelo praktičen. Tako je, tisti ljudje, ki ne nameravajo trgovati, nimajo trgovalnega računa in imajo pod 120, takim ljudem svetujemo, da vzamejo denarna sredstva. Tisti ljudje…

TANJA STARIČ: Ja če je 50 evrov stroški odpiranja računa verjetno računica ne kaže drugače ne.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Seveda. Drugi ljudje, ki pa morda trgovalni račun imajo že za druge delnice, takim svetujemo, da to prevzamejo takoj in bom rekel tudi prenesejo na svoj trgovalni račun. Tu se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kako je s tujimi ponudniki, v Sloveniji so štirje, nekateri trgujejo v tujini, tukaj se morajo oni pozanimati pri svojemu ponudniku ali bo sprejel te delnice ali ne. Zdaj pa tisti, ki pa morda so na meji, pa bi vseeno želeli, bom rekel te delnice morda prevzeti, pa jim svetujem, da počakajo, se pravi delnice bodo…

TANJA STARIČ: Počakajo koliko časa recimo?

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Dve leti imajo časa po zakonu, vendar delnice naj bi bile, če bo vse po planu izdane konec leta, torej se bo trgovanje začela že v letu 2026 in trend bo pokazal, ali bodo ta delnica rasla ali ne. In takrat se lahko odločijo, da se, da morda prevzamejo, odprejo trgovalni račun in potem pod ugodnimi pogoji to prodajo. Verjamem pa, da bodo ponudniki storitev, se pravi to imamo štiri ponudnike v Sloveniji, morali razmisliti, da bi ponudili nek komercialni popust. Ne nazadnje to so potencialne stranke.

TANJA STARIČ: Se pravi, da bi ljudje lažje odpirali račune, cenejše predvsem.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Tako, tako, cenejše seveda, seveda. Tukaj, tukaj menim, da bodo te družbe lahko razmislila. Ne nazadnje je to potencial 400 tisoč ljudi, ne, 400 tisoč ljudi, ki jim odpreš trgovalni račun, jim lahko tudi kakšno drugo storitev ponudiš. In to je, bom rekel, že iz tega vidika pričakujejo pri taki masi, da se bodo vsaj nekateri izmed teh ponudnikov odločili, da bodo te stroške, ki so zdaj segaj do 50 evrov bistveno spustili.

TANJA STARIČ: No dilem je kar nekaj. Slišali smo pripombe, da je zakon preveč napisan v prid nekim finančnim družbam ne, ker vemo, da pri nas trgovanje ni ravno živahno z delnicami ne, državljani raje nosijo na banko svoje prihranke, ne kupujejo delnice. Ali je tukaj način, je to način, da bi spodbudil to neko trgovanje? Je to neka, neka metoda, glede na to, da imamo zelo slabe izkušnje, nekaj smo slišali tudi v prispevku, iz preteklih let.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Ja, glejte, sigurno bom rekel cmok v grlu ostane da izbrisi tudi po 11. letih še niso rešeni, a ne. Po drugi strani pa bom rekel, nekdo da bi samo trgoval z delnicami Vzajemne, brez da bi v svoj portfelj sprejel tudi druge delnice ekonomske računice tukaj ni a ne. Torej ti individualni računi, ki bodo odprti.

TANJA STARIČ: Mhm. Da bi samo za delnice Vzajemne.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Ja je nesmiselno, ker to je nekaj sto evrov, bom rekel neka povprečna vrednost je med 150 in 200 evri, se pravi s 150 do 200 evrov, 150 do 200 delnic je stroškov preveč.

TANJA STARIČ: Pa kaj, da potem kar pusti delnico, ker vemo, da bo država potem prevzela to kar bo ostalo ne?

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Zdaj zdaj jaz mislim da, jaz mislim, da ni, naj počakajo ljudje da vidi, ali bo cena zrasla. Jaz mislim, da bo zrasla, ker definitivno ko bo enkrat na trgu, bodo morda tudi prišli na ogled kakšni kupci, a ne, in takrat, če pridejo kupci je naravno da delnica raste, tako da pustimo času čas. In bomo videli kaj je najbolje.

TANJA STARIČ: Mhm. Se pravi nekaj potrpljenja, pa nič še dokončnih odgovorov ta hip ne?

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Tako, tako.

TANJA STARIČ: Najlepša hvala za obisk v našem studiu in za vsa pojasnila.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Prosim. Hvala lepa.

TANJA STARIČ: Lahko noč.

Datum: Petek, 14. julij 2023 Medij: Radio Slovenija 1 Avtor: Urška Jereb Rubrika/Oddaja: DOGODKI IN ODMEVI Stran/Termin: 15:30:00

Medij: Večer (Gospodarske novice) Avtorji: Damjan Toplak Teme: mali delničarji Datum: Sobota, 06. junij 2020 Stran: 6

V nasprotju s prvotnimi pričakovanji tudi letos delničarjem Telekoma dividende. Mali delničarji nezadovoljni s tekočim poslovanjem družbe

Rdeča nit včerajšnje skupščine delničarjev Telekoma Slovenije je bila, da je bilo med zdajšnjimi lastniki podjetja, tudi iz družb Perspektiva Darija in Vesne Južna, ki imata še slaba dva odstotka Telekomovih delnic, čutiti precejšnje nezadovoljstvo nad Telekomovim poslovanjem. "Na Ljubljanski borzi je Telekom Slovenije vreden le še 300 milijonov evrov, letos pa bo za investicije namenil okrog 210 milijonov na 168 milijonov evrov lanske podlage. Ob tem je celotna skupina lani imela le en milijon evrov čistega dobička. Vsi ti silni milijoni evrov, namenjeni za investicije, pač ne dajejo ustreznih poslovnih rezultatov," je takoj po včerajšnji skupščini dejala Vesna Južna, ki je ob nasprotnem predlogu SDH niti 3,5 evra bruto dividende (skupno je šlo zanje 22,8 milijona evrov) ni pretirano zadovoljilo. In res, gre za najnižjo Telekomovo dividendo po letu 2011. Daleč največ dividend, 16,5 milijona evrov bruto, bodo sicer prejeli Republika Slovenija ter državna Kad in SDH, ki so 72,38-odstotni Telekomovi lastniki.

Desetine izgubljenih milijonov v Planet TV in Ipku

Tudi nizka vrednost Telekomove delnice na borzi je vznemirjala delničarje. Še posebno Rajka Stankovića, predsednika Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS). Tomaž Seljak, predsednik Telekomove uprave, delnice na borzi ni hotel komentirati, je pa dejal, da se je v zadnjem obdobju po najhujših posledicah epidemije koronavirusa vrednost že nekoliko popravila. "Dobro smo prestali obdobje epidemije, tudi večjo obremenjenost našega omrežja, ob tem, da se je v bistveno večji meri prek telekomunikacijskih omrežij delalo in učilo od doma. Le kakšne tri odstotke bo to vplivalo na našo uspešnost poslovanja," je bil optimističen Seljak, a je obenem dodal, da bo nujno nadaljnje vlaganje v mobilno omrežje pete generacije.

V Telekomu so v postopkih prodaj Planet TV in kosovskega Ipka, a jih vodstvo (ne Seljak in ne predsednica nadzornikov Barbara Kurner Čad po skupščini tudi nista hotela dati izjave) delničarjem na skupščini ni moglo konkretneje pojasniti. Z obema naložbama pa so imeli do sedaj v Telekomu velikanske izgube, kar je delničarje dodatno (raz)jezilo. Nekdanjim grškim solastnikom Planet TV so recimo ob koncu lanskega leta po odločitvi mednarodnega arbitražnega sodišča z vsemi stroški vred za njihovo 34-odstotno lastništvo plačali skoraj 23 milijonov evrov, že predtem pa je Planet TV v letih 2013 do 2019 kumulativno pridelal za okrog 60 milijonov evrov izgub.

Kosovski Ipko naj bi bil že ob nakupu menda preplačan za 48 milijonov evrov, Rajka Stankovića iz Društva MDS pa je motilo, ker je direktor Ipka Robert Erzin vse do letos prejemal 275 tisoč evrov letnih prejemkov, do pred kratkim pa bi mu pripadlo dvanajst plač morebitne odpravnine (zdaj šest) in kar dve leti plačila t. i. konkurenčne klavzule, da se ne bi zaposlil v Telekomu konkurenčnem podjetju.

No, včeraj so delničarji naposled potrdili sodno poravnavo z nekdanjo Telekomovo upravo, ki jo je do leta 2010 vodil Bojan Dremelj, in v ta namen bo Telekom Slovenije od zavarovalnice, pri kateri je bila sklenjena odškodninska odgovornost nekdanjih članov uprave, tudi prejel 2,8 milijona evrov. Kar je sicer natanko desetina za letos načrtovanega čistega dobička, je povedal odvetnik Uroš Ilič, ki je za Telekom očitno uspešno zaključil to sodno zgodbo. Dremljevi upravi so sicer očitali oškodovanje Telekoma Slovenije pri (pre)dragih nakupih kosovskega Ipka in že predtem tudi spletnega brskalnika Najdi. si, sedaj pa bodo vsi sodni postopki umaknjeni in zaključeni.

Nadziral jih bo nekdanji zdravstveni minister

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 09. 2013 Stran: 7

Vseslovensko združenje malih delničarjev preučuje, ali je španski primer uporaben pri NKBM

"O možnostih za skupinsko tožbo malih delničarjev NKBM zaradi razvodenitve njihovega premoženja že nekaj časa razmišljamo, a moramo najti kompetentno odvetniško pisarno, ki ni vpeta v slovenska razmerja, zato iščemo možnosti in izkušnje v tujini," pravi Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD).Prav te dni se mudi v Španiji, kjer je odvetniška družba Cremades & Calvo-Sotelo zoper centralno banko Španije zaradi oškodovanja 347.000 malih delničarjev v primeru španske državne banke Bankia vložila tožbo.

Leta 2011 so bile delnice Bankie ponujene v odkup vlagateljem po ceni 3,75 evra za delnico, zaradi spodbude in zagotovil države so jih največ pokupili predvsem domači mali vlagatelji, in sicer z namenom pokojninskega varčevanja. Po slabem letu je vrednost delnice na borzi drastično upadla. Podobno kot NKBM je tudi Bankia z državno dokapitalizacijo dobila kar 10,7 milijarde evrov, pri čemer so bile nove delnice izdane po le 0,01 evra. Premoženje dotedanjih lastnikov skoraj popolnoma razvodenelo.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 24. 11. 2012 Stran: 7

Skupščino NKBM lahko tudi prekličejo NKBM naj bi na zahtevo ministrstva za finance dokapitalizirala paradržavna sklada Kad in Sod, toda država in z njo povezane družbe na skupščini nimajo glasovalne pravice. Mali delničarji so za odprto dokapitalizacijo

Za decembrsko skupščino NKBM so trije možni scenariji: ali bodo predlagano dokapitalizacijo podprle tri četrtine na skupščini prisotnega kapitala, ali bodo delničarji na predlog Društva MDS izglasovali odprto dokapitalizacijo, ali pa bo uprava skupščino preklicala, ker bo končala postopek prodaje Zavarovalnice Maribor in za okrepitev kapitala uporabila obveznice CoCo, podobno kot je država storila pri NLB letos junija.

Rajko Stankovič, predsednik Društva MDS, je za Večer povedal, da so se v društvu lotili omejenega zbiranja glasov za skupščino, nasprotovali pa bodo predlagani zaprti dokapitalizaciji, ker podpirajo odprto dokapitalizacijo. Na skupščini, če ta bo, bodo namreč imeli odločilno besedo tuji skladi (East Capital Balkan Fund in Salink Limited), varšavska zveza vlagateljev in drugi mali delničarji, med njimi NFD. Z izjemo varšavske družbe, ki ima 9,18-odstotni delež, imajo drugi manj kot po 2,4 odstotka lastništva. Državi in z njo povezanim družbam je namreč Agencija za trg vrednostnih papirjev septembra odvzela glasovalne pravice, ker skupno presegajo 33-odstotni delež banke in bi morale objaviti prevzemno ponudbo. Za zdaj država predlaga, naj banko vsak s po 25 milijoni evrov dokapitalizirata Kad in Sod.

"Predlagana izključitev prednostne pravice za obstoječe delničarje vendar velja tudi za Kad in Sod. Menimo, da bi bilo prav, da obstoječi delničarji, ki so nazadnje NKBM dokapitaliziralipo 8 evrov za delnico, dobijo priložnost kupiti delnico tudi po 1,3 evra, saj se o naložbi odloča vsak sam, ko presodi, ali verjame, da se bo banki uspelo stabilizirati. Prav bi bilo, da se dokapitalizacija izvede v dveh krogih, ko bi lahko v drugem krogu sodelovala tudi Kad in Sod. Pravno bi bil tak postopek najbolj čist," meni Rajko Stankovič. Tudi v tem primeru bi se povečal delež z državo povezanih podjetij in slediti bi morala prevzemna ponudba, v tistem času pa bi bila ustavljena prodaja Zavarovalnice Maribor. Sicer pa odlašanje z odločitvijo o kupcu že zdaj poraja vtis, da uprava NKBM s prodajo zavarovalnice taktizira.

Rajko Stankovič še meni, da dokapitalizacija NKBM niti ni tako nujna, če se delež banke v Zavarovalnici Maribor v resnici proda in če država banki pomaga okrepiti kapital z uporabo hibridnih finančnih instrumentov ali obveznic CoCo. S tem se lastniška struktura ne bi spremenila, banka bi zadostila zahtevam regulatorja po kapitalski ustreznosti in prišla do 125 milijonov evrov svežega kapitala, pojasnjuje Rajko Stankovič.

"Menim, da si je uprava želela zadržati lastništvo v Zavarovalnici Maribor, a ji to zaradi rezultatov poslovanja verjetno ne bo uspelo."

Medij: Dnevnik Avtorji: Morozov Sebastjan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 10. 2012 Stran: 10

Kljub temu da imajo SZ v lasti 97 odstotkov Ferspeda, je Mercati uspelo prevzeti njegov nadzorni svet

Ljubljana - Čeprav so Slovenske železnice od 12. oktobra 97-odstotni lastnik špedicijske družbe Fersped, je Mercata minuli teden izpeljala skupščino družbe. Lastniški delež v Ferspedu so Slovenske železnice zvišale z 48,44 odstotka na 97 z nakupom deleža na dražbi Hypo Bank, ki j e Mercati zaradi neplačanih zapadlih po so ji zasegla delnice.

Kljub skoraj stoodstotnemu lastništvu Slovenskih železnic (družba se skupščine ni udeležila) je Mercati na skupščini uspelo iz nadzornega sveta odpoklicati Milana Jelenca, enega od direktorjev na Slovenskih železnicah, namesto njega pa imenovati Marka Mencina, predsednika uprave Mercate. Na prosto nadzomiško mesto pa je Mercata imenovala predstavnika malih delničarjev MDS Rajka Stankoviča.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Repovž Erika Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 03. 2012 Stran: 9

Ukrepi za oživitev borze Povečali bi se privlačnost investicije in likvidnost na borzi - Poznavalci menijo, da predlagani ukrep ne bo dovolj

Za povrhu je prevzemni prag v višini 25 odstotkov, kot ga pozna slovenska zakonodaja, eden najnižjih v Evropi; med članicami EU ima tako nizek prag le še Madžarska, medtem ko ima večina članic prag določen pri 30 odstotkih oziroma eni tretjini glasovalnih pravic, nekatere pa celo pri 50 odstotkih.

»Dvig prevzemnega praga na eno tretjino povečuje privlačnost investicije za večje vlagatelje, več investicij povzroči večjo likvidnost trga, večja likvidnost pa poveča tudi varnost oziroma unovčljivost in cenovno stabilnost naložbe, kar pa posledično koristi tudi malim, to je portfeljskim investitorjem,« so sporočili iz ATVP, ki je predlog spremembe prevzemne zakonodaje že posredovala na gospodarsko ministrstvo.

Mastnak: Stanje na borzi je porazno

Poznavalci domačega finančnega trga se strinjajo s pobudo ATVP, vendar dvomijo, da bo takšen ukrep zadosten za oživitev slovenskega kapitalskega trga. Nizek prevzemni prag namreč ni edina ovira za pomanjkanje institucionalnih vlagateljev, je menil finančni analitik Simon Mastnak. »Daleč največja ovira pri iskanju tujega kapitala je država sama. Ker se ne more odločiti, katere naložbe so strateške in katere portfeljske, so tujci zadržani pri vlaganju v slovenska podjetja, saj ne vedo, ali bo država naložbo čez čas prodala ali ne,« je opozoril Mastnak.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 06. 2011 Stran: 21

Vzajemno so znova obtožili mešetarjenja s podatki zavarovancev. Te naj bi po trditvah naših virov domnevno zlorabili pri pridobivanju glasov za uvrstitev na kandidatne liste pri volitvah v skupščino Vzajemne. Preiskavo informacijske pooblaščenke, ki so jo potrdili tudi v Vzajemni, naj bi spodbudil uspeh velikega števila kandidatov za članstvo v novi skupščini Vzajemne, ki so se na kandidatno listo za skupščino uvrstili z visokim in enakim številom glasov podpore. Po naših neuradnih podatkih naj bi sum vzbujal predvsem uspeh Štajerske gospodarske zbornice, kjer v petek popoldne nismo uspeli priklicati sogovornika. Je pa Štajerska gospodarska zbornica na svoji spletni strani pred časom objavila vabilo za podporo liste kandidatov štajerskih podjetij.

Med vsemi 263 kandidati za skupščino Vzajemne jih kar 100 prihaja iz liste kandidatov štajerskih podjetij. V prvem starostnem razredu imajo 24 kandidatov, v drugem in tretjem starostnem razredu jih imajo po 25, v četrtem pa 26. Spomnimo, da je lahko na isti kandidatni listi kandidiralo 27 kandidatov, v posamezni starostni razred pa se je uvrstilo 54 kandidatov z največ podpore.

Na Vzajemni so zanikali, da bi posredovali kakršne koli sezname članov zavarovalnice, so pa potrdili, da jih je obiskala informacijska pooblaščenka. Razlog za njen obisk je bila prijava suma »nezakonite obdelave osebnih podatkov zavarovancev«, so pojasnili. Dodali so, da so informacijski pooblaščenki posredovali vse zahtevane podatke, z nadzorom pa je bila seznanjena tudi volilna komisija. Predsednica volilne komisije Mojca Cvetko je sicer že zatrdila, da v nobenem starostnem razredu ni prevladovala nobena lista.

Kot smo pred časom že poročali, so velik uspeh pri uvrstitvi na kandidatne liste zabeležili tudi društvo malih delničarjev in predstavniki kmetov. Predstavnik malih delničarjev (MDS) Rajko Stanković je namreč potrdil, da imajo skupaj s kandidati Cirila Smrkolja »tretjino vseh kandidatov, ki so se uvrstili na listo«.