Rajko Stanković - predsednik Društva MDS

TV SLOVENIJA 1, 30.08.2019, DNEVNIK, 19.03

JASMINA JAMNIK (voditeljica): Zdaj pa na nenavadno skupščino Telekoma. Nanjo namreč ni prišel niti en nadzornik, ki bi lahko odgovoril na katero od vrste vprašanj, ki v zadnjem obdobju vznemirjajo javnost. Tudi na to zakaj je nekdanji predsednik uprave Rudolf Skobe še vedno zaposlen v Telekomu s plačo predsednika uprave in bo potem prejel še šest plač odpravnine. Država je kljub temu nadzornemu svetu in upravi dala razrešnico.

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Prazne vrste ob jubilejni 30. skupščini Telekoma. Razen tričlanske uprave odgovornih za nadzor družbe tokrat ni na spregled.

Za ogled prispevka iz Dnevnika TV SLO1 novinarke Vesne Zadravec pritisnite TUKAJ.

Za ogled prispevka iz Odmevov TV SLO1 voditeljice Rosvite Pesek pritisnite TUKAJ ali na sliko.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije) Ampak so enostavno spustili informacijo v javnost, da jih ne bo in da na vsa naša vprašanja bo odgovorila uprava, kar se je izkazalo za neresnico in to me res žalosti in to je korporativno upravljanje na najnižji možni točki.

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Delničarji tako niso dobili odgovora na vprašanji ali drži, da bo Rudolf Skobe pred odhodom dobil 18 plač in ali si je podobno zlato padalo zagotovil tudi delavski direktor Dean Žigon.

Današnjo skupščino je nedvomno zaznamovalo dejstvo, da nihče od nadzornikov, ki jih je predlagala država ni prišel na skupščino, njihova prisotnost sicer ni obvezna, kaže pa na njihov odnos do državne srebrnine. Obnašajo se, kot da gre za zasebno podjetje in njihov denar. SDH bi tako moral resno razmisliti katere in kakšne nadzornike imenuje v državna podjetja, sicer bo povsem izgubil svojo funkcijo.

Očitno so nezadovoljni tudi na SDH-ju. Zapisali so, da se od nadzornikov pričakuje delovanje v skladu z zakonom, kodeksi in najvišjimi etičnimi ter profesionalnimi standardi. Medtem se na skupščini zagovarja uprava. Čeprav se je Telekom znašel sredi kriminalističnih preiskav v zvezi s posli na Balkanu, menda Telekom pri tem ni bil oškodovan, trdi uprava, ki razkrije tudi, da jih družba Antena, lastnica Planet TV-ja, stane vse več.

Za arbitražni postopek v katerem bi se Grki umaknili iz medijske družbe so porabili več kot milijon in številka ni dokončna. Družba ima negativni kapital, živi za to, ker vse izgube pokrije matični Telekom.

Kakorkoli, uprava in nadzorni svet so razrešnico dobili, delničarji pa skromno dividendo 4,5 evra bruto.

Za ogled TV prispevka novinarke Karmen Lugarič iz oddaje SVET na Kanalu A pritisnite na sliko ali TUKAJ.

Medij: TV Slovenija 1, Dnevnik - 19:03 RTV SLO1  Avtorji:  Marko Štor Teme: Banke, mali delničarji, Zban-1L  Datum: Petek, 23. avgust 2019

DEJAN LADIKA (voditelj): Zdaj pa k posledicam zasipanja bančnega brezna. Višje sodišče v Celju je potrdilo sodbo celjskega okrožnega sodišča, po kateri mora Abanka razlaščenima kupcema podrejenih obveznic Banke Celje plačati 1,5 milijona evrov, kolikor znaša kupnina z obrestmi. Gre za prva leta 2013 razlaščena kupca obveznic, ki jima je uspelo na sodišču dokazati, da sta bila pri nakupu podrejenih obveznic zavedena. Lahko na podobe razplet upajo tudi drugi razlaščenci in koliko bi to lahko državo stalo?

Za ogled prispevka iz TV Dnevnika TV SLO1 z dne 23. avgusta 2019 ob 19.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko. Ogled sodbe je možen TUKAJ.

MARKO ŠTOR (novinar): Kupca podrejenih obveznic, sicer odvetniški par iz Celja sta v 12. izdajo obveznic Banke Celje vložila vsak po 580.000 evrov. Kot je razvidno iz sodbe sta Banki Celje očitala, da ju ob tem ni poučila o vseh tveganjih povezanih s podrejenimi obveznicami, hkrati pa nista bila seznanjena s samim prospektom, ki je ob prvi prodaji obveznic nujen dokument.

MIHA KUNIČ (odvetnik): V tem prospektu je tako ali tako navedeno, da banka ne sme uporabiti teh obveznic za pokrivanje izgube v času rednega poslovanja. Enako je tudi bilo navedeno v reklamnem prospektu za obveznico Nove Ljubljanske banke serija 26.

MARKO ŠTOR (novinar): Banke pa so iz izbrisu obvezničarjev izgubo pokrivale tudi s kapitalom iz obveznic, čeprav so se v prospektu in reklamnih letakih zavezale, da tega ne bodo storile. MIHA

KUNIČ (odvetnik): Torej če je človek in moje stranke, z njimi sem govoril, verjele uslužbencem bank, ki so jim rekli, plačilo vedno razen v primeru stečaja, stečaja pa ni bilo.

Za ogled prispevka iz Odmevi TV SLO1 z dne 23. avgusta 2019 ob 22.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

MARKO ŠTOR (novinar): Banka Slovenije sicer trdi, da so bile poslovne banke zrele za stečaj, a tega v dosedanjih sodnih postopkih še ni bilo mogoče ugotoviti. Bo zato ta sodba precedenčna za vse izbrisane podrejence?

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva Malih delničarjev Slovenije): Definitivno je prelomna za vlagatelje Banke Celje.

MARKO ŠTOR (novinar): Če bi tudi obvezničarji drugih bank uspeli dokazati, da so jih bane zavedle.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva Malih delničarjev Slovenije): Pomeni, da ima država potencialno nevarnost, da bo poleg 963 milijonov glavnice plačala še 963 milijonov obresti.

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec in pogovora voditeljice Rosvite Pesek z Alenko Bratušek (SAB) iz Odmevov TV SLO1 z dne 15.02.2019 ob 22.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

ROSVITA PESEK je minilo od bančne sanacije, ko je takratna vlada Alenke Bratušek odločila, da se v banke vloži pet milijard evrov, pri tem pa razlasti 100 tisoč imetnikov podrejenih obveznic in delnic, v skupni vrednosti skoraj milijarde evrov. Razlaščenci še vedno nimajo zagotovljenega pravnega varstva, čeprav je Ustavno sodišče za to določilo rok, ki se je iztekel že spomladi leta 2017. Govorimo torej še o eni nespoštovani odločbi Ustavnega sodišča, ki pa bo imela žal vrtoglave finančne posledice. Zamudne obresti namreč hitro naraščajo in po nekaterih izračunih že presegajo 400 milijonov evrov. Podrobneje Vesna Zadravec. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Dobrih 5 let po bančni sanaciji, se je znesek razlastitve z 963 milijonov evrov občutno povzpel. Zaradi zamudnih obresti na odvzeto premoženje razlaščencev, se je bančna sanacija podražila na 1,3 milijarde evrov. Povedano drugače, vsak dan davkoplačevalce ta nerešeni problem stane 212 tisoč evrov. Skrb vzbujajoč podatek pa očitno ne skrbi slovenske vlade, ki je komaj pri osnutku zakona. 

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Moramo biti pošteni, da ta osnutek je najboljši izmed najslabših.

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Zakon razlaščencem končno omogoča pravno varstvo. Pravico bodo lahko iskali na mariborskem okrožnem sodišču. Izbira, ki pa že zbuja dvome.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Mi smo že v prvi izjavi takoj potem, ko smo bili seznanjeni, izrazili dvom o kadrovskih in prostorskih resursih mariborskega sodišča.  

VESNA ZADRAVEC (novinarka): In zakaj obravnav ne bo v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani je trenutno najbolj obremenjeno sodišče v državi, so zapisali, a razlaščence motit tudi izbrana vrsta sodišča.

MIHA KUNIČ (Odvetniška družba Kunič, 10.2.2019): Medtem ko bi na upravnem sodišču Banka Slovenije morala sama predložiti vso dokazno breme, bodo na okrožnem sodišču stranke same morale iskati dokaze. Postopki bodo zato daljši in dražji.  Zakon ima toliko procesnih vprašanj, da nas zna za leta prikovati v  sodne dvorane. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka):   A zakaj bi država še podaljševala že tako drag problem? Za sanacijo smo namreč  odšteli že 5 milijard evrov in ta številka ni dokončna. 

METOD DRAGINJA (Ministrstvo za finance, 1.2.2019): Če bo sodišče v teh postopkih ugotovilo, da so bile uporabljene METOD DRAGONJA metode neustrezne, potem bodo nekdanji imetniki odškodovani in bodo dobili odškodnino in jasno, da ta odškodnina predstavlja potencialno dodatno javnofinančna sredstva. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka):   Znesek odškodnine bo menda poravnala Banka Slovenije, a le, če se bo s tem strinjala Evropska centralna banka. Iz ECB-ja so sporočili, slovensko finančno ministrstvo nas je že zaprosilo za mnenje o osnutku zakona.  bo svoje stališče sporočil v predvidenem roku. In medtem ko se mi ukvarjamo z osnutkom zakona, so v ECB tujini bančne sanacije končane, povečini s poravnavo. 

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Državi se ni potrebno za to odločiti, mislim pa, da je modro, ker če gremo v neko poravnavo, se lahko pogajamo tudi o morebitnih obrestih. 

VESNA ZADRAVEC (novinarka):   Kako vse to nenavadno spominja na zgodbo o varčevalcih Ljubljanske banke, pa o izbrisanih. Ceno smo na koncu plačali mi, davkoplačevalci. 

Medij: TV SLOVENIJA 1 Oddaja: TV DNEVNIK ob 19.00 Avtorji: Florjan Zupan Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 1. februar 2019 Ura: 19.08 Za ogled TV prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.

JASMINA JAMNIK (voditeljica): Razlaščeni imetniki delnic in podrejenih obveznic bodo morda le dočakali pravno podlago za vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije. Ministrstvo za finance je, potem ko s predlogom prejšnje vlade ni bil zadovoljen nihče, pripravilo nov predlog zakona o pravnem varstvu bančnih razlaščencev. .Ta torej omogoča odškodninske tožbe, določa tudi, da bo morebitne odškodnine plačala Banka Slovenije in da bo sodišče ob pomoči izvedencev ugotavljalo ali je centralna banka ustrezno ocenila bančno luknjo.

FLORJAN ZUPAN (novinar): Šlo bo za pravdni postopek, ki bo potekal le pred okrožnim sodiščem v Mariboru, zahtevki se bodo združevali, gre pa za šest ločenih postopkov. Ena sodna odločba za eno banko bo veljala za vse tožbe.

METOD DRAGONJA (državni sekretar na ministrstvu za finance): Tako, da bo v bistvu na prvi stopnji pri ugotavljanju dejstev prišlo do šestih ugotovitvenih sodb, ki pa se bodo potem v naslednjih etapah skozi dajatvene sodbe pa nekoliko raziskovale, odvisno od narave teh finančnih instrumentov.

FLORJAN ZUPAN (novinar): Rok za vložitev tožb bo eno leto, mali delničarji se zavzemajo za poravnalno shemo, motijo jih tudi sodne takse, razlaščenci jih namreč ne bi plačevali, če bi se jih združilo vsaj 30 in njihov zahteven ne bi presegel 5000 evrov.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Ne moremo pristati na dejstvo, da bi se takse plačevale po gospodarskem sporu.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Damijan Toplak Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 30. januar 2019 Stran: 4

BANČNI KRIMINAL Peščica obsojenih bančnikov Damijan Toplak S pogojno zaporno kaznijo dvema nekdanjima vodilnima v Probanki seje pretekli teden na specializiranem državnem tožilstvu število obsojenih bančnikov v Sloveniji povzpelo na šest

V preteklem tednu je bila nekdanjima vodilnima v Probanki, Romani Pajenk in Milani Lah, zaradi poslovne goljufije pri dokapitalizaciji banke leta 2011, vsaki izrečeno 23 mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo štirih let. Tožilstvo je za vsako ob domnevno poldrugi milijon evrov težkem oškodovanju predlagalo štiri leta zaporne kazni ter se bo pritožilo na odločitev mariborskega sodišča. Sodni senat pod vodstvom Tanje Rot je za zdaj še nepravnomočno presodil, da sta nekdanji članici uprave Probanke, ki je po nadzorovani likvidaciji prešla pod okrilje DUTB,  podjetnika Srečka Šamperla (Bauimex) in Mirana Igerca (GIIP), sicer dolgoletna komitenta banke, zavedli s tem, ko je Probanka v zanju poslovno težavnem letu 2011 s pomočjo njunega denarja in z dokapitalizacijo skušala odpraviti kapitalsko neustreznost banke.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Poldruga milijarda preveč dokapitalizacije  

Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), pove, da je bila tik pred novim letom uvedena sodna preiskava zoper nekdanje vodstvo BS z nekdanjim guvernerjem Boštjanom Jazbecem na čelu. Po njegovem so evropske institucije ugotovile, da je bila leta 2013 vsaj poldruga milijarda evrov previsoka dokapitalizacija slovenskih bank NLB, Nova KBM, Abanka z Banko Celje, in so bili podrejeni obvezničarji neupravičeno razlaščeni, ker je imela država v bankah depozite, ki bi morali biti prej odvzeti. Ker je šlo le za t. i. virtualne stečaje, so bili tudi razlaščeni delničarji v veliki meri oškodovani. "Vlada hiti s pripravljanjem zakona, da bi lahko razlaščeni podrejeni obvezničarji in delničarji bank uveljavljali ustrezno pravno varstvo za nazaj.

V Društvu MDS se zavzemamo, da se zagotovi poravnalna shema, pri čemer naj dobro poučeni investitorji dobijo sorazmerno nekaj manj, slabše poučeni sorazmerno več. Plačilo naj bo v 10- ali 15-letnih državnih obveznicah, za katere bi se zanimale zavarovalnice in pokojninski skladi. Če bi bila poravnava pri 75 odstotkih knjigovodske vrednosti izbrisanih vrednostnih papirjev konec leta 2012, bi to državo letno z odplačilom glavnice in obresti stalo 20 milijonov evrov, skupno pa od 400 do 450 milijonov evrov, kar bi država lahko terjala od BS, ki ima dovolj sredstev za ta izplačila,” meni Stankovič.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

DEJAN LADIKA (voditelj): V Velenju so se delničarji Gorenja še zadnjič sestali na javni skupščini. Po junijskem prevzemi kitajskega Hisensa in današnji iztisnitvi malih delničarjev Gorenje ne bo več javna družba. Prav tako delnice ne bodo več kotirale na Ljubljanski borzi. Med načrti Kitajcev je prva tovarna televizorjev v Velenju in z njo 400 novih delovnih mest.

MARKO ŠTOR (novinar): Današnja skupščina delničarjev je bila za Gorenje le še formalnost. Skladno z zakonom bodo Kitajci malim delničarjem, ki niso sprejeli prevzemne ponudbe nakazali 12 evrov na delnico, torej toliko kot je znašala prevzemna cena.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): To so bili predvsem delničarji, ki imajo manjše število delnic in so počakali, da bodo imeli čim manjše stroške.

Za ogled TV prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Medij: TV Slovenija 1 (Dnevnik), Datum in ura: Ponedeljek, 17. september 2018 ob 19.16 Avtor: Marko Štor  Voditelj: Dejan Ladika

Za ogled vseh sprejetih sklepov skupščine delničarjev Gorenja z dne 17. 09. 2018 pritisnite TUKAJ.

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik, (N. G.), (B. K.) Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 31. avgust 2018 Stran: 3

Davki Z napovedanim ukrepom iz koalicijske pogodbe bi več plačevali vsi, ki bodo prejemali obresti in dividende

Ljubljana - Podjetnik Igor Akrapovič si je iz svoje družbe Akrapovič izplačal 32 milijonov evrov zadržanega bilančnega dobička zaradi »negotovosti glede prihodnje davčne obravnave rezultatov poslovanja družbe«. Namesto investiranju in zaposlovanju v Sloveniji bodo denar vlagali v »predvidljivejših poslovnih okoljih«. Koalicijska pogodba prihodnje vlade predvideva, da bodo osebne prihodke iz kapitala in rent vključili v osnovo za odmero dohodnine. Pojasnjujemo, kako bi vas ta ukrep prizadel.

Kaj so osebni prihodki iz kapitala in rent?

Za dohodek iz kapitala se štejejo prejete dividende, obresti ter dobički, ustvarjeni z odsvojitvijo vrednostnih papirjev in nepremičnin. V zakonu o dohodnini sta navedeni dve vrsti rent, in sicer pokojninske rente in vseživljenjske mesečne rente, ki jih posamezniki prejemajo po zakonu o žrtvah vojnega nasilja in zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991. Glede na odzive v javnosti lahko zgolj špekuliramo, da pod terminom rente, koalicijska pogodba predvideva dohodke od oddajanja premoženja v najem.

Kakšna so sedanja pravila?

Dohodki iz kapitala se ne prištevajo k osnovi za dohodnino. So pa obdavčeni. Dividende so obdavčene s 25-odstotno davčno stopnjo. Davek odvede že izplačevalec obresti oziroma borzno posredniška družba.

Dohodnina za obresti znaša 25 odstotkov, pri čemer pa nekatere vrste niso obdavčene, med njimi obresti za vloge na vpogled. Prav tako ni obdavčenih prvih tisoč evrov obresti na depozite pri bankah in hranilnicah v EU. Dobički, ustvarjeni z odsvojitvijo vrednostnih papirjev, so obdavčeni s 25-odstotno davčno stopnjo, če je od nakupa do prodaje minilo manj kot pet let. Po petih letih se davčna stopnja dohodnine zniža na 15 odstotkov, po desetih letih na deset odstotkov in po 15 letih na pet odstotkov. Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala po dvajsetih letih imetništva. Obstaja sicer še veliko izjem.

Za ogled celotnega članka pritisni TUKAJ.

Koga bi ta ukrep prizadel?

Če se bo zakonodajalec zgledoval po preteklih izkušnjah, bo sprememba prizadela vse, ki bodo vrednostne papirje kupovali po spremembi zakonodaje. Poleg tega pa tudi vse, ki bodo prejemali obresti in dividende. Ker zakonodaja ne dovoljuje retroaktivnih posegov, bi ponovna vključitev dohodkov iz kapitala v osnovo za dohodnino lahko vključila le dohodke, ustvarjene po spremembi zakonodaje. Dohodki iz kapitala so nekoč sicer že bili vključeni v dohodnino. Vendar je takratna zakonodaja v obdavčitev vključila le dobičke, ustvarjene s prodajo vrednostih papirjev, ki so bili kupljeni po sprejetju zakonodaje.

Kaj ukrep pomeni za izračun dohodnine?

Močno se bo zapletlo tudi pobiranje davka od dividend. Stopnja dohodnine je zdaj pavšalna in ne upošteva stroškov, ki jih borznoposredniške družbe zaračunavajo za izplačilo. Če bo vlada dividende vključila v izračun dohodnine, bo morala vključiti tudi administrativ ne stroške, ki jih utrpijo zavezanci.

To pa izračun močno zaplete. Posredno bodo prizadeti vsi državljani. Ker bodo v izračun dohodnine spet vključeni vsi dohodki, bo verjetno moral vsak posameznik sam oddajati napoved za dohodnino.

Kaj bi to prineslo v državni proračun?

Za ogled Dnevnika TV SLO1 z dne 15.10.2016 ob 19.00 uri kliknite na sliko ali tukaj.

Za ogled TV prispevka novinarke Gabrijele Milošič TV Slovenije z dne 02. 02. 2013 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Dva ovadena zaradi 'podkupovanja' Rajka Stankovića (finance.si 01.02.2013 - Petra Sovdat)

Gre za moškega in žensko iz Ljubljane; policija več ne pove 

"Policisti so v tej zvezi končali z zbiranjem obvestil. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja zloraba osebnega imena bodo zoper 54-letna moškega in žensko iz Ljubljane podali kazensko ovadbo Okrožnemu državnemu tožilstvu na Ptuju," nam je o primeru lanskega poskusa prikaza podkupovanja šefa društva malih delničarjev MDS Rajka Stankovića, danes javil piarovec mariborske policijske uprave Bartolo Lampret..

Dodal je še, da na vprašanje, ki se nanaša na konkretno osebo, zaradi določil Zakona o varstvu osebnih podatkov ne more odgovoriti.

Za kaj gre?

Četrtek, 30. avgusta 2012, tik pred skupščino delničarjev Perutnine Ptuj (PP). Novinar štajerskega tednika s Ptuja pokliče Stankovića, zakaj se pusti podkupovati. Ta ugotovi, da se je na računu MDS znašlo skupaj 2.960 evrov. Namen plačil: »provizija za glasovanje na skupščini PP«. Plačnik je Simon Toplak, nadzornik PP, ki šefu Romanu Glaserju ni naklonjen.

"Pri kriminalistu sem videl sliko ženske, ki so jo ujele varnostne kamere na eni izmed treh pošt, kjer je nakazovala denar. Kriminalist mi je povedal, da jo je pripeljal avtomobil z registrsko tablico »pullus« in da je zaposlena v agenciji Dialog,« nam je včeraj povedal Simon Toplak.

V Dialogu, hišni piar agenciji ptujskega živilca, in v Perutnini Ptuj so sodelovanje pri tem zanikali.

Več smo pisali v članku  "Novosti pri poskusu »podkupovanja« Rajka Stankovića"