Zavarovalnica Triglav

Medij: Delo Avtorji: Silva Čeh Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2015 Stran: 8

Razkritjem milijonskih dobičkov naše največje banke NLB v petek bo danes sledila še objava ocen dobička v največji zavarovalnici, v Triglavu. Obe finančni hiši ga imata vsaka za okrog 80 milijonov, razlika je, da ga bo država iz Triglava črpala z dividendami, v NLB pa ga bo morala zaradi pravil državne pomoči pustiti na miru. Silva Čeh Če pustimo ob strani dobičkonosne dokapitalizatorske in podobne »faktorje« v NLB, je, pravijo poznavalci, na dobre rezultate Zavarovalnice Triglav med drugim vplivalo več dejavnikov. Triglav se je znebil finančno obremenjujočih slabitev in odpisov, hkrati »zaslužil« s prodajo nekaj pomembnejših deležev v družbah, ki so bile lani prevzete, na primer v Aerodromu, Letriki, Heliosu in še kakšni.

Še največja Triglavova naložba, ki se je začela lani in končala januarja letos, je bil prevzemni odkup deležev v pokojninski družbi Skupna. Medtem ko se je Gorenjska banka z lahkoto znebila svojega 26-odstotnega deleža po ceni 344 evrov za delnico Skupne, se NLB kot 28-odstotna solastnica Skupne ni odločila za prodajo tega deleža Triglavu. Tako je zdaj od daleč videti, da ima Skupna dva strateška lastnika: Triglav v njej obvladuje 66-odstotni delež, NLB pa 28-odstotnega. Za NLB, ki je še do nedavnega prodajala vse, kar bi preneslo oznako nestrateško, se je zdaj, kakor kaze, toliko pobrala, da pokoj ninsko-zavarovalniškega deleža v Skupni še noče spustiti iz rok. Iz NLB odgovarjajo: »Uprava je na podlagi temeljite analize prednosti in pomanjkljivosti prodaje in ohranitve lastniškega deleža NLB v Skupni pokojninski družbi že pred časom sprejela odločitev, da ta lastniški delež za zdaj ohrani. Tako je zdaj od daleč videti, da ima Skupna dva strateška lastnika: Triglav njej obvladuje 66-odstotni delež, NLB pa 28-odstotnega. Za NLB, ki je še do nedavnega prodajala vse, kar bi preneslo oznako nestrateško, seje zdaj, kakor kaze, toliko pobrala, da pokojninsko-zavarovalniškega deleža Skupni še noče spustiti iz rok. Iz NLB odgovarjajo: »Uprava je na podlagi temeljite analize prednosti in pomanjkljivosti prodaje in ohranitve lastniškega deleža NLB Skupni pokojninski družbi že pred časom sprejela odločitev, da ta lastniški delež za zdaj ohrani. Sprejeta odločitev je skladna novo strategijo Skupine NLB. Nove strateške usmeritve NLB skupine 2014-2018 zavarovalniški del opredeljujejo kot strateško dejavnost. Poleg Skupne pokojninske družbe vanj sodi ta še NLB Vita in NLB Nov penziski fond.« Novi penziski fond je 51-odstotni lasti NLB in 49-odstotni lasti Tutunske banke iz Skopja. Kakor je razumeti, Skupna za NLB ni le med strateškimi dejavnostmi, ampak tudi donosnimi. 

Medij: Delo Avtorji: Silva Čeh Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 03. 2015 Stran: 2

Letni rezultati V Skupini Triglav napovedali 85 milijonov evrov čistega dobička

Sezona objavljanja poslovnih rezultatov podjetij že poteka, jutri bo nerevidirane podatke objavila tudi Zavarovalnica Triglav. Po decembrskih ocenah bi lani v Skupini Triglav imeli za 85 milijonov evrov čistega dobička. 

Jutri bo zasedal nadzorni svet Zavarovalnice Triglav, na katerem bodo obravnavali oceno poslovanja Skupine Triglav in matične Zavarovalnice Triglav, napovedana je tudi objava nerevidiranih podatkov o poslovanju. Sredi decembra lani so prve ocene o poslovanju leta 2014 kazale, da je skupina zbrala 881 milijonov evrov kosmate zavarovalne premije in ustvarila 98 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo oziroma 85 milijonov evrov čistega dobička. Že po teh ocenah je naša največja zavarovalnica presegla načrte za leto 2014, za katero je predvidela sicer nekoliko več premije (900 milijonov), a nekoliko manj čistega dobička (66 milijonov evrov). Dobro dobičkonosno bero so nakazovali že devetmesečni rezultati, po katerih ga je bilo za 77 milijonov evrov. 

Dividendni apetiti

Medij: Delo Avtor: Vanja Tekavec Tema: Pivovarna Laško Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03.02.2015

Bliža se rok za oddajo zavezujočih ponudb. Na mizi morajo biti do 15. februarja.

Ljubljana - Delničarji Pivovarne Laško bodo soodločali o prodaji družbe, je Pivovarna Laško ravnokar sporočila preko Ljubljanske borze. Uprava Pivovarne Laško je danes z lastniki pivovarne podpisala sporazum o sodelovanju pri prodaji pivovarne. To pomeni, da o načrtovani prodaji Pivovarne Laško in doseženi ceni za delnico ne bo odločala le njena uprava, temveč tudi konzorcij lastnikov, na čelu z največjim posameznim lastnikom pivovarne DUTB. Uprava je s konzorcijem sklenila tudi sporazum o nerazkrivanju podatkov v prodajnem procesu. 

»Z navedenima sporazumoma Pivovarna Laško in prodajni konzorcij urejata način medsebojnega sodelovanja pri vodenju skupnega procesa dokapitalizacije Pivovarne Laško, d.d. in prodaje najmanj 44,68-odstotnega deleža prodajnega konzorcija v Pivovarni Laško, d. d.,« sporočajo iz Laškega. Pogajanja med lastniki Pivovarne Laško in upravo, ki so danes rezultirala v podpisu sporazuma, so potekala kar nekaj mesecev, pospešek pa so dobila prejšnji teden, najverjetneje tudi za to, ker se bliža čas za oddajo zavezujočih ponudb za Laško. 

Medij: Večer Avtorji: Hreščak Anja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 21. 01. 2015 Stran: 5

Rešitev za obubožana slovenska smučišča je povezovanje s turističnimi ponudniki v regiji, ki bi v smučišča tudi (nepovratno) vlagali. 

Zlati časi so vsekakor minili. "Pred desetimi, dvajsetimi leti je bil Krvavec namenjen Ljubljani in dnevnim smučarjem. Pogledal si skozi okno, videl, da je zunaj sonce, šel ob enih iz službe in smučat. Danes žal to ni več možno," je opisal direktor RTC Krvavec Srečko Retuznik. Gospodarska in družbena kriza je s smučišč odpeljala marsikaterega smučarja. Prihodki smučišč so usahnili, investicije pa v njihovih poslovnih rezultatih pustile luknje, ki jih prihodki naenkrat niso več polnili. "Centri v težavah so tisti, ki so v zadnjih letih največ investirali. Investicije so se na zahtevo bank pokrivale s kratkoročnimi ali srednjeročnimi viri namesto z dolgoročnimi, kot se to dela za javno turistično infrastrukturo v tujini. Problemi niso v obratovalnih stroških, temveč v prevelikih finančnih obveznostih iz financiranja," je ironijo situacije opisal direktor smučišča Golte Ernest Kovač.

Danes tako prodajamo pet velikih smučarskih centrov, nad Mariborskim Pohorjem bedi slaba banka, zaradi povezane lastniške strukture pa bo verjetno v naslednjih letih na prodaj še Kranjska Gora.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 12. 2014 Stran: 8

Gospodarsko ministrstvo je želelo podjetja zavezati k razkritju vseh plač po individualnih pogodbah. Medtem nekatera podjetja še trenutnih zakonskih določil o razkrivanju ne spoštujejo.

Čeprav so podjetja že več let zavezana k javni objavi prejemkov članov uprav in nadzornikov, se nekatera podjetja na to še vedno požvižgajo. Sankcij namreč ni. Kljub temu je želelo gospodarsko ministrstvo zaveze podjetij k razkrivanju prejemkov še zaostriti. Po novem bi bile namreč javne plače vseh zaposlenih na individualnih pogodbah, kar bi pomenilo, da bi morala posamezna podjetja objavljati sezname prejemkov desetine zaposlenih. Ministrstvo je (za zdaj) od namere odstopilo, a vsebina zakona se lahko v zakonodajnem postopku še vedno spremeni.

Število individualnih pogodb poslovna skrivnost

Podjetja morajo v skladu z zakonom o gospodarskih družbah že zdaj objaviti na fiksni in variabilni del razčlenjene prejemke članov uprav in nadzornih svetov, nujna pa je tudi objava skupnega zneska, ki ga porabijo za zaposlene, na individualnih pogodbah. Tem pripadajo praviloma znatno višji prejemki od tistih, določenih v kolektivnih pogodbah, poleg tega je posameznikov na individualnih pogodbah veliko več, kot je zgolj članov uprave in nadzornega sveta. Stroški za zaposlene na individualnih pogodbah tako letno v posameznih podjetjih dosegajo tudi več milijonov evrov. Ce je na primer NLB za člane uprave lani porabila slabih 600.000 evrov, je za plačila zaposlenih na individualnih pogodbah porabila kar 6,6 milijona evrov. Holding Slovenske elektrarne (HSE) je za prejemke zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, porabil več kot dva milijona evrov, Telekom Slovenije 4,3 milijona, Petrol pa je med 27 zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe in brez upoštevanja članov uprave, lani razdelil slabe tri milijone evrov oziroma slabih 110.000 evrov na zaposlenega.

Medij: Manager Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 11. 12. 2014 Stran: 54

Leto 2015 bo brez dvoma v znamenju prodaje državnih deležev v podjetjih, saj prodaja 15 podjetij s prvega vladnega seznama za privatizacijo še ni končana, nekatere izjave premierja Mira Cerarja pa so že sprožile špekulacije, da se bo ta seznam še razširil. Na njem naj bi se po pričakovanjih znašli med drugim Pivovarna Laško, Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Petrol. nekateri ugibajo, ali bo na seznamu tudi slovenski paradni konj, farmacevtska družba Krka, v kateri imata Slovenski državni holding (SDH) in državna Kapitalska družba skoraj 27-odstotni delež.

Podjetja z državnega seznama

S prvega seznama 15 podjetij za privatizacijo so že prodani Aerodrom Ljubljana, izdelovalec laserskih naprav Fotonain kemijsko podjetje Helios. Največji je bil iztržek za Aerodrom, ki so ga država in državni skladi prodajali v konzorciju s še nekaj delničarji. Za 75,5-odstotni delež je nemško letališko podjetje Fraport plačalo 234 milijonov evrov. V kratkem bo odkupilo še preostali delež od manjših delničarjev, napovedalo pa je tudi naložbo v širitev Aerodroma. Helios so kupili Avstrijci, Fotono pa Američani. Postopki za prodajo so se že začeli pri kemijskih podjetjih Aero in Cinkarna Celje, proizvajalcu športne opreme Elan, Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), Telekomu Slovenije, živilskem podjetju Žito in letalskem prevozniku Adrii Airways. Na začetek postopka pa še čakajo Terme Olimia. Gospodarsko razstavišče, proizvajalka papirnih izdelkov Paloma in izdelovalec orodij Unior ter Adria Airways Tehnika.

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 12. 2014 Stran: 6

Kranj - Uprava Gorenjske banke je na zahtevo dveh delničarjev - Zavarovalnice Triglav in Telekoma Slovenija -sklicala za torek, 1 6. decembra, skupščino delničarjev z eno samo (vsebinsko) točko dnevnega reda: imenovanje člana nadzornega sveta. Delničarja, ki imata skupno več kot 5-odstotni delež v banki in torej izpolnjujeta pogoj za sklic skupščine, predlagata za novega člana nadzornega sveta Davida Benedeka, ki je zaposlen v Zavarovalnici Triglav kot direktor službe za upravljanje odvisnih družb in hkrati tudi kot izvršni direktor holdinške družbe Triglav INT. Po izobrazbi je magister poslovnih ved in ima šestnajst let delovnih izkušenj v bančništvu, od tega deset let na vodilnih delovnih mestih. Gorenjska banka ima zdaj šest članov nadzornega sveta, po statutu pa jih ima lahko od pet do sedem. Delničarja predlagata imenovanje dodatnega člana zaradi aktualnih izzivov, ki čakajo banko.

Medij: Delo Avtorji: Kos Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 20. 10. 2014 Stran: 9

Tretja faza privatizacije Ker so se tajkunske koncentracije lastništva in razvoj podjetij financirali predvsem s posojili, je slovensko gospodarstvo na kolenih. V naše družbe z velikimi koraki že vstopajo tujci. Hrvati jih kupujejo strateško, s podporo svojih politikov.

Certifikatni privatizaciji in prehodu z družbene na zasebno lastnino pred dobrimi dvajsetimi leti je sledila druga faza privatizacije, proces prerazporejanja in koncentracije lastništva, ki so ga zaznamovale številne tajkunske zgodbe. Prerazporejanje lastništva je spremljala kopica nepravilnosti, tudi zaradi pomanjkljivih predpisov in odsotnosti ustreznega nadzora, poudarjajo pri Društvu malih delničarjev Slovenije. Z razdelitvijo certifikatov smo Slovenci postali lastniki približno 40 odstotkov podjetij, nato pa je dobršen del prebivalstva svoje delnice prodal. Kupci so bili pogosto vodilni v družbi, ki so odkup izvedli predvsem s posojili; s temi se je večinoma financiral tudi razvoj podjetij, ki so zdaj prezadolžena.

Po zadolženosti v vrhu

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Zaplotnik Cveto Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 13. 06. 2014 Stran: 15

Zavarovalnica Triglav bo delničarjem izplačala 38,6 milijona evrov bilančnega dobička, to je 1,7 evra (bruto) na delnico.

Ljubljana - Delničarji Zavarovalnice Triglav so na torkovi skupščini odločali o uporabi bilančnega dobička, ki je ob koncu lanskega leta znašal 77,8 milijona evrov. Medtem ko sta uprava in nadzorni svet predlagala, da bi za dividende izplačali 25 milijonov evrov dobička oz. 1,1 evra (bruto) na delnico, pa so delničarji na skupščini podprli nasprotni predlog družbe Žito, ki je predlagala za dividende 38,65 milijona evrov ali 1,7 evra (bruto) na delnico. Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) ni uspelo z nasprotnim predlogom, da bi za dividende namenili 56,8 milijona evrov dobička ali 2,5 evra (bruto) na delnico. Delničarji bodo dividendo prejeli v tridesetih dneh o dneva skupščine, o uporabi preostalega bilančnega dobička v znesku 39,2 milijona evrov pa bodo odločali V naslednjih letih.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 06. 2014 Stran: 6

V ljubljanskem BTC-ju naj bi švedski pohištveni velikan še letos kupil zemljišče v lasti Zavarovalnice Triglav, kjer so se delničarji včeraj odločili o delitvi 38,7 milijona evrov dividend

V vsega eni uri je bila končana včerajšnja skupščina delničarjev Zavarovalnice Triglav, ki se je je udeležilo zgolj 17,34 odstotka kapitala. Namreč nekateri z državo povezani lastniki (Zpiz, Sod, Hit, Telekom Slovenije, Nova KBM, DSU) znova niso imeli glasovalnih pravic. Še največ razburjenja je prineslo glasovanje o višini letošnje dividende, ker ni dobil večinske podpore ne predlog uprave in nadzornega sveta o 1,10 evra bruto dividende na posamezno delnico, kakor ne malega delničarja Aleša Musarja, sicer moža v javnosti bolj znane Nataše Pire Musar, o 0,13 evra dividende, medtem ko se o predlogu Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) in zajetni dividendi 2,5 evra bruto na delnico sploh ni glasovalo. Predtem je namreč 92,75-odstotno podporo na skupščini prisotnih delničarjev z glasovalno pravico prejel predlog Žita o dividendi 1,7 evra bruto na posamezno delnico dividende oziroma v skupnem znesku 38,7 milijona evrov. Več kot 24 milijonov evrov bosta kot največja delničarja prejela državna Zpiz in Sod.