Sava

Uprava bi kupovala lastne delnice

Medij: Delo Avtorji: Pavlin Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 07. 2010 Stran: 9

Stanislav Valant o spremembah v Bernardinu

Tudi v Hotelih Bernardin na enotirno upravo - Stanislav Valant bo predsednik upravnega odbora, Čedomil Vojničpa glavni izvršni direktor - Valant o Istrabenzu: Banke bi morale počakati

Portorož - Lastnikom Hotelov Bernardin (predvsem skupina NFD in deloma Sava) se zdi vložek v lastne delnice dobra naložba. To lahko sklepamo iz včerajšnjega sklica skupščine delničarjev, ki so jo napovedali za 2. avgust. Uprava družbe delničarjem predlaga, naj ostane 496.000 evrov bilančnega dobička iz leta 2009 nerazporejenega. Hkrati predlaga skupščini, naj pooblasti poslovodstvo, da začne v imenu in za račun družbe kupovati lastne delnice. Namen takega kupovanja je povečati premoženje družbe in nagrajevati upravni odbor. Na isti seji bodo delničarji odločali tudi o prehodu na enotirni organ upravljanja - na ustanovitev upravnega odbora, ki bo nadomestil upravo in nadzorni svet hkrati.


Če bodo obveljali od uprave predlagani (in z nadzorniki usklajeni) sklepi, potem bodo delničarji čez mesec dni odločali najprej o predčasnem prenehanju mandata članom nadzornega sveta, ki ga vodi Stanislav Valant. Zatem pa bodo sprejemali sklep, s katerim bodo imenovali sprva štiričlanski upravni odbor. Vanj so predlagali Stanislava Valanta (ki naj bi pozneje postal predsednik), Čedomila Vojniča (ki mu bo prenehala funkcija predsednika uprave in bo postal glavni izvršni direktor družbe) in sprva še dva člana: Miran Kraševec, sicer svetovalec za naložbe v NFD Holding, in Antonija Pire, sicer direktorica KC Strateški kontroling iz Save. Pozneje naj bi upravni odbor pridobil še petega člana. »V primeru tako visoke koncentracije lastništva je smiselen prehod na enotirni sistem upravljanja, saj je učinkovitejši, zahteva manj procedur, in to je glavni razlog za spremembo. Na enotirni sistem je prešlo kar nekaj družb, ker omogoča večjo učinkovitost za delovanje uprave in prevzemanje odgovornosti s strani upravnega odbora,« je za Delo povedal Stanislav Valant. Na vprašanje, zakaj se družba v takšnih razmerah odloča za nakup lastnih delnic, pa je Valant odgovoril, da so se za ta institut odločili za primer, če bi kdo od malih delničarjev želel prodajati delnice, saj se zdi tak nakup primeren. Seveda bo poslovodstvo dobilo določene omejitve. Kupovali jih bodo lahko po največ knjigovodski ceni, ki je konec lanskega leta znašala 5,60 evra za delnico (najnižja napisana cena navzdol pa je en cent). Družba bo lahko imela v lasti največ deset odstotkov (1,6 milijona) lastnih delnic, sicer pa jih bo lahko po posebnih pogojih tudi prodajala. Iz tega lahko izračunamo, da znaša knjigovodska vrednost Bernardinovih delnic skupaj nekaj manj kot 90 milijonov evrov.

Kordeža ne bodo tožili

Medij: Reporter Avtorji: Glucks Nenad Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Periskop Datum: 28. 06. 2010 Stran: 10

Z mesta vodilnega v (dobesedno) svojem podjetju se je moral posloviti še eden od razvpitih tajkunov. Bine Kordež je moral na pritisk bank upnic odstopiti s položaja predsednika uprave Merkurja. Za novega šefa Merkurja so nadzorniki imenovali Bojana Knupleža, ki je v svoji poslovni karieri vodil družbo Klemos Lenart, bil je direktor vseh Sonvjevih podjetij na območju nekdanje Jugoslavije, v Merkurju pa je prevzel sanacijo podjetja Bofeks, danes z imenom Big Bang.


Kordež je Merkur vodil zadnjih 12 let, vendar je s svojim pohlepom, podobno kot padla tajkuna Igor Bavčar in Boško Šrot, ogrozil njegovo poslovanje in povzročil škodo, merjeno v milijonih evrov. Menedžerski prevzem po podjetju Merfin, ki ga je skušal izvesti z drugimi vodilnimi v družbi, pri njem pa si je dodelil levji delež, mu ni uspel. Merfinom je res postal dvetretjinski lastnik Merkurja, toda na račun enormnega zadolževanja; skupaj naj bi bila Merfin in Merkur bankam dolžna kar 800 milijonov evrov. Ustavljen je tudi Mercatorjev nakup Merkurjevih trgovskih centrov, kar bi bila dejanska posredna pomoč države tajkunu v stiski. Kordež je skupaj z ostalimi sodelavci s poskusom prevzema uničeval Merkur, tako, da zdaj nima niti tekočih sredstev za poplačilo dobaviteljev. Merfin naj bi šel v kratkem v stečaj, vprašanje je, koliko od dolgovanih 53 milijonov evrov bo uspelo od Kordeža oziroma Merfina uspelo izterjati Savi Kranj Janeza Bohoriča. Slednji je sicer dolgo časa podpiral nebrzdane lastniške apetite prijatelja Bineta Kordeža, ki zdaj grozijo, da bo na koncu pošteno oškodovana tudi Sava.

Vse več direktorjev poskuša prisluhniti malim delničarjem

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 21. 06. 2010 Stran: 33

Aktualno: sezona skupščin delniških družb

V zadnjem času tako rekoč ne mine skupščinski dan, ki ga ne bi krojili tudi mali delničarji gospodarskih družb. Medtem ko so prejšnji ponedeljek odločali o razrešnicah v kranjski Savi in v četrtek o nadzornikih v novomeški Krki, so sredi tedna zahtevali vložitev odškodninskih tožb zoper nekdanje odgovorne v Pivovarni Laško. Čeprav malih delničarjev danes ni na pretek, se zdi, kot da je njihov glas danes glasnejši kot kadar koli prej.


V Sloveniji je zdaj kar nekaj združenj, na katera se lahko zatečejo mali delničarji, če menijo, da so kršene njihove korporacijske pravice. Poleg Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) za njihove interese skrbita konkurenčno združenje MDS - Skupaj smo močnejši ter Zavod za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev Maribor.

Vsa tri so na »delničarski sceni« že nekaj časa, vendar niso edina. Od nedavnega smo namreč bogatejši še za posebno združenje, v katerega so se povezali mali delničarji Pivovarne Laško.

Mali delničarji se prebujajo

Če je delničarskih združenj, društev ter takšnih in drugačnih sekcij danes vedno več, do prave renesanse malega delničarstva prihaja tudi v upravah delničarskih družb. Tako vsaj dajejo slutiti vse številnejši pozivi uprav delničarskih družb, ki k odločanju o pomembnih vprašanjih druga za drugo vabijo tudi male delničarje. Od kod ta renesansa in ali to pomeni, da se tudi v upravah nenadoma zavedajo malih delničarjev in njihovega pomena za upravljanje družb?

Nekaj več upanja za Ljubljano

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 21. 06. 2010 Stran: 8

Četudi je v petek osrednji borzni indeks Ljubljanske borze (SBI TOP) izgubil dober odstotek, se je v celotnem prejšnjem tednu okrepil za poldrugi odstotek in borzni teden končal pri 871 indeksnih točkah. Po pričakovanjih na skupščini delničarjev Krke predlog predstavnikov malih delničarjev o višjih dividendah (1,50 oziroma 1,81 evra bruto na delnico) ni dobil zadostne podpore, tako da bodo delničarji prejeli sprva predlaganih 1,10 evra bruto na delnico. Ker kupci delnic Krke v petek niso bili več upravičeni do letošnje dividende, je tečaj delnice pričakovano nekoliko zdrsnil, namreč za dva odstotka. Investitorje pa lahko razveseli podatek, da je bilo v prejšnjem tednu z delnico Krke za slovenske razmere spodobnih šest milijonov evrov prometa, hkrati naj bi Krka v prvem polletju predvidoma okrepila prihodke za štiri odstotke, že v prvem četrtletju pa se je čisti dobiček (47,1 milijona evrov) na ravni skupine povečal za sedem odstotkov.


Precej manj perspektivna je strategija Zavarovalnice Triglav do leta 2013, ki je bila skopo javno objavljena v petek, kar je povzročilo, da je tečaj Triglava klecnil za dober odstotek. Do leta 2013 so si namreč v največji slovenski zavarovalnici zadali cilj, da bi v Sloveniji zadržali vsaj 35-odstotni tržni delež, poslovanje pa jačali zlasti na področju zdravstvenih in pokojninskih zavarovanj. Čez tri leta naj bi zaposlovali na ravni skupine okrog 5000 ljudi, ter dosegali 10-odstotno dobičkonosnost kapitala. Ker naj bi imeli v Triglavu, ki v zadnjem času vstopa tudi na albanski trg, veliko težav s poslovanjem v hčerinskih družbah, zlasti v državah nekdanje Jugoslavije, so investitorji pri tej delnici toliko bolj negotovi in so prejšnji teden opravili z njimi le za dobrih 300 tisoč evrov prometa.

Verbičevi mali delničarji odločilni za razrešnico

Medij: Večer  Avtorji: Toplak Damijan  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo  Datum: 15. 06. 2010  Stran: 9

Uprava in nadzorni svet kranjske Save sta tudi po zaslugi malih delničarjev VZMD prejela razrešnico, saj sta bila državna Kad in Sod preglasovana. Delničarji tudi o "upokojeni" upravi in težavnem lastniškem izhodu iz Merkurja.


Četudi sta Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod), ki sta skoraj 30-odstotni lastnici kranjske Save, nasprotovali podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu za lansko leto, pa pri glasovanju nista bili uspešni, saj je 51,49 odstotka prisotnih glasov delničarjev vendarle glasovalo v prid razrešnice. Pri tem so bili odločilni glasovi Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), ki ga vodi mag. Kristjan Verbič, saj je VZMD včeraj zastopal 10,5 odstotka kapitala (na skupščini je bilo prisotnega 82,27 odstotka) ter je večina delničarjev, ki ga je zastopal VZMD, potrdila celotno drugo točko včerajšnje skupščine, torej delitev bilančnega dobička vključno z razrešnico, v Kadu pa so predlagali ločeno glasovanje šele na sami skupščini, zato je Verbič, tako je dejal za Večer po končani skupščini, glasove svojih delničarjev dal v obeh primerih enako. Verbič na celotni skupščini ne upravi in ne nadzornemu svetu Save ni zastavil niti enega vprašanja.

Kad in Sod pa na skupščini delničarjev tudi nista uspela z nasprotnim predlogom glede določenih statutarnih sprememb, ki bi močno oklestile prejemke deveterice nadzornikov Save, pač v skladu že z lani sprejetim pravilnikom o višini nadzorniških prejemkov v podjetjih s prevladujočim državnim lastništvom. Še več, skupščina delničarjev je devetim nadzornikom podelila 50.880 evrov bruto variabilnega dela plačila ali petkratnik mesečne nagrade iz naslova članstva v nadzornem svetu, ki sicer od lani za predsednika nadzornega sveta Mirana Kalčiča znaša 1400, za njegovega namestnika mag. Marka Pogačnika 1200, za ostale člane nadzornega sveta pa 1000 evrov bruto. Blizu 15.800 delničarjev kranjske Save se bo verjetno še najbolj razveselilo podatka, da bo od 36,65 milijona evrov bilančnega dobička za dividende delničarjem namenjenih 6,41 milijona evrov ali 3,20 evra bruto na delnico.

Delničarji Save o dividendah

Medij: Delo - Posel & denar Avtorji: Ni avtorja Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 14. 06. 2010 Stran: 42

Delničarji Save bodo na skupščini, ki je sklicana za 14. junij, med drugim odločali tudi o uporabi bilančnega dobička za lani in podelitvi razrešnice upravi, ki jo vodi Janez Bohorič, in nadzornikom. Uprava in nadzorni svet delničarjem predlagata 3,2 evra dividende na delnico, kar pomeni 6,4 milijona evrov bilančnega dobička za dividende. Preostalih 30,2 milijona evrov bilančnega dobička pa do nadaljnjega ostane nerazporejenega. Delničarji bodo odločali tudi o predlogu, da se članom nadzornega sveta v breme poslovnih stroškov izplača variabilni del plačila v skupnem bruto bruto znesku 50.880 evrov, in sicer tako, da vsak član prejme petkratnik bruto mesečne nagrade iz naslova članstva v NS.

Lahko upokojenec vodi družbo in dobiva honorar? Ministrstvo meni da, pravnik ne

Medij: Finance Avtorji: Toplak Simona,Sovda Petra Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 11. 06. 2010 Stran: 3

Je z vidika zakonodaje dovoljeno, da poslovodstvo javne delniške družbe vodi družbo iz pokoja prek pogodbe o poslovodenju? So ti upokojenci upravičeni do polne pokojnine? Kakšen je pravni vidik razkrivanja podatkov o pogodbah o poslovodenju uprave javne delniške družbe?


»Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je decembra 2008 (podobno pa že v letih 2003 in 2007) izdalo mnenje, da se upokojencem, ki so prej opravljali delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in se reaktivirajo, tako da sklenejo civilnopravno pogodbeno razmerje (pogodbo o poslovodenju), ni treba znova vključiti v obvezno pokojninsko (in invalidsko) zavarovanje. Ker vnovič ne postanejo zavarovanci, lahko, po mnenju ministrstva, ohranijo pravico do starostne pokojnine, čeprav (še naprej) upravljajo družbo,« pravi Grega Strban z ljubljanske pravne fakultete.

Kje se ministrstvo moti?

»Takšna razlaga določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni pravilna. Obvezno, po samem zakonu, so namreč zavarovane tudi osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja (torej ne na podlagi pogodbe o zaposlitvi) opravljajo delo, za katero prejemajo plačilo najmanj v višini minimalne plače. Takšno drugo pravno razmerje se vzpostavi tudi s pogodbo o poslovodenju. Ker poslovodja javne delniške družbe verjetno prejme mesečno več kot minimalno plačo, je torej obvezno pokojninsko zavarovan. Statusa zavarovanca in upokojenca pa se praviloma izključujeta,« pravi Strban. Dodaja še, da se namen obveznega pokojninskega zavarovanja pomembno razlikuje od zasebnih naložbenih zavarovanj za starost. »Obvezno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje rizika izgube dohodka zaradi starosti. Če poslovodja še naprej upravlja družbo, se ta riziko torej ni uresničil, ni nastal socialni primer in zato tudi pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja ni mogoče pridobiti.«

Kaj bi morala razkriti Sava?

Kaj kuhajo v kuhinji Rakovca in Bohoriča?

Medij: Finance  Avtorji: Weiss Monika,Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja  Datum: 01. 06. 2010 Stran: 9

Čigav človek je novi nadzornik Abanke Vipa, sicer poslovni svetovalec Andraž Grum?

Pred skupščino Abanke Vipa minuli teden so viri blizu vrha večinsko državne Zavarovalnice Triglav neuradno sporočali: »Triglav ima tretjino banke. Hočemo tudi toliko moči, zato bomo vztrajali s tretjino nadzornikov.«


Zakaj se je pred skupščino zgodil preobrat in je Triglav za nadzornika podprl poslovnega svetovalca Andraža Gruma - ne pa vztrajal pri svojem članu uprave Igorju Stebernaku? Da ne bo pomote - jasno je, da morajo nadzorniki formalno ščititi interese družbe, s tem pa tudi vseh delničarjev. Pa vendar lastniki radi neformalno merijo svoje moči po tem, koliko predstavnikov imajo v nadzornem svetu.

In pred skupščino sta bila v sedemčlanskem nadzornem svetu (NS) Abanke dva predstavnika Save; šef Janez Bohorič, ki predseduje NS, in Miha Dolinar, k Savi pa neformalno sodita še Simon Zdolšek (Zvon Ena Holding) in Uroš Rožič (T-2). Neposredno iz Triglava pa je v NS sedel član uprave Vladimir Mišo Čeplak.

Na skupščini je bil v NS na predlog Triglava potrjen še pooblaščenec uprave Triglava Blaž Brodnjak, ne pa tudi drug predlagani triglavovec Stebernak - celo Tnglavje nato podprl izvolitev samostojnega poslovnega svetovalca Gruma, ki je bil v izvolitev kot Stebernakov »protikandidat« predlagan na skupščini. Kompromis? Je bil torej Andraž Grum kompromisni predlog med šefoma Save Janezom Bohoričem in Triglava Matjažem Rakovcem?

Triglav uslišan le delno v Abanki

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 05. 2010 Stran: 9

Zavarovalnica je hotela v NS še dva predstavnika, a je dobila le enega Po novem devet nadzornikov - S svojim predstavnikom v NS tudi mali delničarji

Ljubljana - Kranjski Savi je včeraj uspelo preprečiti, da bi Zavarovalnica Triglav v nadzornem svetu Abanke Vipe dobila še tretjega člana nadzornega sveta. To se ni zgodilo, ima pa tretja največja domača banka po novem devetčlanski nadzorni svet, saj so včeraj delničarji vanj imenovali še dva predstavnika, Blaža Brodnjaka kot predstavnika Zavarovalnice Triglav in Andraža Gruma kot predstavnika malih delničarjev.


Glasovanje o novih nadzornikih je bila tudi glavna točka včerajšnje dobro obiskane skupščine Abanke Vipe, ki je bila prvotno namenjena le glasovanju o delitvi dobička, razrešnici upravi in nekaterim spremembam statuta banke. Zasluge za širitev dnevnega reda še z glasovanjem o novih nadzornikih ima Zavarovalnica Triglav (25,6-odstotna lastnica banke), ki je izkoristila statutarno možnost in delničarjem v roku predlagala širitev nadzornega sveta s sedanjih sedem članov na devet, kar omogoča tudi statut banke.

Nadzorni svet Abanke Vipe je po novem devetčlanski. Kranjska Sava ima v njem dva prestavnika, to sta predsednik in član uprave Janez Bohorič in Miha Dolinar. Cerkveni Zvon ima v nadzornem svetu dva člana, in sicer Simona Zdolška in Uroša Rožiča, Zavarovalnico Triglav pa zastopata Vladimir Mišo Čeplak in po novem še Blaž Brodnjak. V NS banke so še prvi mož Dnevnika Branko Pavlin, Slaven Mičkovič kot predstavnik ministrstva za finance in Andraž Grum kot predstavnik malih delničarjev. Grum in Brodnjak bosta svoj štiriletni mandat nastopila 30. maja.

Abanka je leta 2009 povečala obseg bilančne vsote za 18 odstotkov, na 4,5 milijarde evrov, čisti dobiček pa za tri odstotke, na 22,9 milijona evrov. Po letošnjih načrtih bi banka ob koncu leta dosegla 36 milijonov evrov dobička pred davki oziroma 29 milijonov evrov po davkih, kar pa v banki glede na trenutne gospodarske razmere ocenjujejo kot ambiciozen načrt.

Rakovčevi na skupščini Abanke glasovali proti lastnemu članu uprave

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 05. 2010 Stran: 23

Ljubljana - Vse do zadnjega trenutka je včeraj v zraku visela odločitev, kdo bo zapolnil dodatni dve mesti v nadzornem svetu Abanke Vipe. Končna odločitev je očitno padla šele tik pred začetkom skupščine. Na njej sta bila za dodatna člana nadzornega sveta imenovana pooblaščenca uprave Zavarovalnice Triglav Blaž Brodnjak in član uprave Vipe Holdinga Andraž Grum, ki je bil v preteklosti tudi zaposlen v Abanki.


Uprava Zavarovalnice Triglav, ki jo vodi Matjaž Rakovec, je v razširitvi dnevnega reda skupščine v začetku maja predlagala, da delničarji za nova člana imenujejo Brodnjaka in člana Tri glavove uprave Igorja Stebernaka. Toda v vmesnem času je po naših informacijah potekalo intenzivno usklajevanje med lastniki, ali vendarle prvotnega predloga ne bi spremenili, sploh ker naj bi druga največja lastnica banke Sava nasprotovala imenovanju zgolj Triglavovih predstavnikov. Še včeraj, tik pred skupščino, naj bi Rakovec vpletenim, zlasti državnim lastnikom Triglava, dajal vedeti, da bo Triglav kot kompromisno rešitev podprl Stebrnaka in Gruma. Toda na sami skupščini je Triglavov pooblaščenec glasoval proti svojemu predlogu oziroma glasoval proti lastnemu članu uprave Stebrnaku. Zakaj so v Triglavu pod vodstvom Matjaža Rakovca menda delovali celo v nasprotju z interesi državnih lastnikov zavarovalnice, torej Kada in Soda, ni znano, saj Brodnjak po skupščini komentarjev ni želel dajati.

In kako naj bi v nadzorni svet prišel Grum? »Mali delničarji imajo več kot 10 odstotkov delnic, nimajo pa predstavnika v nadzornem svetu,« je obrazložil Grum in dodal, da ima Triglav v nadzornem svetu že več predstavnikov. A poznavalci razmer Vipe Holdinga oziroma Gruma ne prištevajo v blok malih delničarjev, temveč v tabor lastnikov, naklonjenih Savi.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.