Sava

Medij: Dnevnik Avtorji: Kuhar Tadeja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Vaša pošta Datum: 15. 09. 2010 Stran: 18

Avtor članka z naslovom »Savina uprava brez soglasja delničarjev kupuje lastne delnice« z dne 8. septembra 2010 želi z zavajajočim naslovom prepričati bralce v nezakonito poslovanje Sovine uprave, ko ji v naslovu članka očita nepravilnosti. Trditev v naslovu ne drži. Družba Sava, d.d., kupuje lastne delnice skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), na kar se v nadaljevanju članka avtor tudi sklicuje.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 08. 09. 2010 Stran: 21

Od nedelje Savina uprava pod vodstvom Janeza Bohoriča v pokoju lastne delnice kupuje brez soglasja delničarjev, med katerimi sta največja paradržavna sklada, ki obvladujeta tretjino Savinega lastništva.

Čeprav se je 15-mesečno soglasje delničarjev za nakup do dveh odstotkov lastnih delnic izteklo konec minulega tedna, to uprave Save ne bo ustavilo pri nakupu lastnih delnic. Kot so nam namreč sporočili iz Save, nameravajo lastne delnice kupovati še naprej, pri tem pa se izgovarjajo na 247. člen zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Po tem lahko namreč v Savi lastne delnice kupujejo tudi brez soglasja delničarjev, a le če bodo lastne delnice ponudili v odkup delavcem družbe ali družbi, povezani s Savo. Po ZGD-1 bo morala Sava zaposlenim sicer lastne delnice ponuditi v letu dni po njihovi pridobitvi. Pri tem omenimo, da ima matična družba Sava po zadnjih podatkih vsega 63 zaposlenih. Odločitve Savine uprave, da še naprej kupuje lastne delnice tudi po preteku pooblastila, v največji lastnici Save, Kapitalski družbi, včeraj niso komentirali.

Zaradi številnih nejasnosti pri poslovanju Save, poslov z Merfinom in Merkurjem, posojil NFD Holdingu, nakupov delnic NFD Holdinga in Maksime Invest pa naj bi državni lastniki Save že preučevali možnosti sklica izredne skupščine, na kateri bi delničarji odločali o posebni reviziji poslov Save. Ali in kdaj bo izredna skupščina, za zdaj še ni znano. Prav tako je vprašanje, ali bi bili Kapitalska in Slovenska odškodninska družba pri svojih zahtevah sploh uspešni. Doslej je namreč tabor lastnikov blizu Bohoriča vedno preglasoval paradržavna sklada, ki imata v lasti slabih 30 odstotkov Save. Tudi če bi se državnemu taboru pridružil še Merkur (ta se je na zadnji skupščini vzdržal glasovanja o razrešnici upravi Save), bi posebna revizija le stežka dobila zadostno podporo delničarjev.

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 09. 2010 Stran: 25

Ljubljana - Od srede avgusta, ko je uprava Save napovedala začetek nakupov lastnih delnic, se je vrednost delnice Save zvišala že za skoraj 19 odstotkov, na 165 evrov. Na strmo rast vrednosti delnice je, sodeč po dostopnih podatkih, vplivala kar Sava oziroma nakupi lastnih delnic. V zadnjih dneh je namreč Sava eden izmed redkih kupcev delnic, v drugi polovici minulega meseca pa so opravili kar polovico vseh nakupov. Ocen, da so s temi nakupi pomembneje vplivali na njihovo vrednost, včeraj v Savi niso komentirali. Kot so sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze, pa so med 19. in 31. avgustom kupili 3289 lastnih delnic, za katere so odšteli 371.000 evrov. Medtem ko se je Sava krepila v svojem lastništvu, pa so delnice prodajali predvsem nekateri mali delničarji, Interfln Naložbe ter neznani vlagatelj, ki ima delnice knjižene na fiduciarnem računu dunajske Raiffeisen Zentralbank.

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Šubic Simon Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 30. 07. 2010 Stran: 21

Naklo - Nakelski Merkur je pred časom prodal 0,3odstotni delež Nove Ljubljanske banke. Kupec, podjetje Vital, je za delnice odštel šest milijonov evrov oziroma 225 evrov po delnici. Ker je Vital hčerinsko podjetje družbe Talum v državni lasti, naj bi država s tem kršila zakon o prevzemih in ogrozila glasovalne pravice v NLB. A še preden je Agencija za trg vrednostnih papirjev začela preiskovati omenjeni sum, je Vital delež že prodal Factor Leasingu.

Časnik Dnevnik ob tem namiguje, da naj bi bil dejanski kupec delnic NLB kranjska Sava, ki naj bi z Vitalom sklenila opcijsko pogodbo. V Savi tega ne želijo komentirati. Državni poslanec iz vrst SDS Jože Tanko je nedavno Merkurjevo prodajo delnic NLB podjetju Vital označil za transakcijo s političnim ozadjem in "reševanje tajkuna Kordeža". Novi predsednik uprave Merkurja Bojan Knuplež je na naše vprašanje, kako komentira Tankove navedbe, odgovoril zelo kratko: "Ne komentiramo." Za prodajo 0,3-odstotnega deleža NLB Vitalu so se po Knupleževih besedah v Merkurju odločili zaradi poplačila obveznosti, sam posel pa je bil sklenjen dan pred razrešitvijo Bineta Kordeža z mesta predsednika uprave Merkurja.

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 29. 07. 2010 Stran: 5

Usoda obveznega državnega prevzema NLB ali izgube vseh glasovalnih pravic je povsem v rokah KBC.

V KBC, kjer po nekaterih informacijah menda razmišljajo tudi o možnosti, da bi v času, ko država ne bi imela glasovalnih pravic, NLB kar prevzeli (o vseh do zdaj znanih teorijah smo pisali včeraj, na www.finance.si/285773), smo včeraj vprašali: ali še priznavate veljavnost delničarskega sporazuma z državo v NLB? Njihov odgovor: »Katerikoli in vsak sporazum med KBC in (para)državo ostaja skrajno zaupne narave. Nič ne bomo komentirali.«

Čas za maščevanje? Spomnimo, da delničarski sporazum med državo in KBC izvira iz leta 2002, ko je belgijska bančno-zavarovalna skupina vstopila v največjo slovensko banko, kije bila tik pred koncem sanacije, ki se je začela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V skladu s tem sporazumom bi denimo KBC morala sodelovati pri zadnji dokapitalizaciji NLB leta 2008 - pa ni.

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja,Šalamun Andreja Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 28. 07. 2010 Stran: 4

Sodišča nimajo znanj, nadzorniki pa preveč dobre zveze, da bi kdaj za slabo delo tudi plačali, opozarjajo sogovorniki

Podjetja so na kolenih, njihovi upniki ne dobijo denarja, delničarji izgubljajo premoženje. Kaj so počeli nadzorniki, da so poslovodstvom dopustili takšno slabo, morda nezakonito upravljanje družb? Kako lahko člane nadzornega sveta izterjate, da vam plačajo izgube, ki so nastale zaradi jalovega nadzora?

Težko, pravijo naši sogovorniki. Pa ne zato, ker ne bi imeli ustrezne zakonodaje, temveč zato, ker nadzornikov nihče ne zna izterjati, sodniki niso Usposobljeni, povrhu vsega pa svoje naredijo še socialna omrežja oziroma poznanstva, ki varujejo »svoje« nadzornike.

Kar nekaj primerov je, kjer bi lahko pregledali, ali so zaradi morebitnega slabega dela odškodninsko odgovorni tudi nadzorniki:

• Prevent Global, ki izdeluje avtomobilske prevleke, je pred stečajem; ima le enega kupca, Prevent Dev, katerega lastnik Nijaz Hastor seje kot manjšinski lastnik Preventa Globala spri z večinskim lastnikom Jankom Zakeršnikom.
• Prva Vegradova gradbenica Hilda Tovšak je spravila podjetje pred stečaj, ker se je podobno kot nekdanji šef Istrabenza Igor Bavčar in nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Srot očitno bolj ubadala z menedžerskim prevzemom podjetja kot s posli. Hkrati je sodelovala, kot je ugotovil urad za varstvo konkurence, v kartelnem dogovarjanju pri avtocestnih poslih. Davkoplačevalci smo jih menda preplačali za tretjino oziroma okoli 2,3 milijarde evrov. Bo moral Vegrad plačati del preplačanih avtocest in kje so bili ob dogovarjanju nadzorniki?
• V Luki Koper že mesece tuhtajo, kako bi odškodninsko tožili nekdanjo upravo Roberta Casarja in morda nadzornike zaradi vrste spornih poslov, tudi nepremičninskih.
• V začetku leta je Intereuropa vložila odškodninsko tožbo proti nekdanji upravi pod vodstvom Andreja Lovšina zaradi spornega vlaganja v logistični center Cehov v Moskvi. Tožba je vredna 37,5 milijona evrov.
• Že leta se vleče tožba Zavarovalnice Triglav proti nekdanji prvi dami Nadi Klemenčič in nekdanjemu prvemu nadzorniku Milanu Maroltu zaradi domnevno spornih oziroma previsokih nagrad. O tožbi mora prvostopenjsko sodišče odločati vnovič, prvič sta bila Klemenčičeva in Marolt oproščena.
• Ali pa denimo Hit: nekdanjega predsednika uprave Nika Trošta tožijo zaradi kupovanja zemljišč po Balkanuza dva milijona evrov. Tožb proti nadzornikom ni.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 07. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Talumova hčerinska družba Vital ni več lastnica delnic NLB, ki jih je pred kratkim kupila od Merkurja. Skoraj hkrati, ko je vlada zaradi suma, da je državni Talum z nakupom delnic NLB ogrozil glasovalne pravice države v NLB, začela razčiščevati ozadje omenjenega posla, je namreč Talumovo hčerinsko podjetje te delnice že prodalo. Iz delniške knjige NLB je razvidno, da jih je kupila družba Factor Leasing.

Kljub temu je s šest milijonov evrov vrednim poslom še vedno povezanih veliko nenavadnih podrobnosti. Čeprav je Talumovo podjetje te delnice uradno prodalo Factor Leasingu, ta po naših podatkih ni njihov končni lastnik. Tako je po naših informacijah Talumovo podjetje pogodbo o prodaji teh delnic podpisalo s Savo in ne s Factor Leasingom (preko družbe HTC Dva lastnik številnih Merkurjevih trgovskih centrov). S podatkom, da je kupec deleža v NLB res Sava, naj bi Talum včeraj uradno seznanil tudi nadzorni svet Elesa, večinskega lastnika Taluma.

V Savi pod vodstvom Janeza Bohoriča nam včeraj na vprašanje, ali so z družbo Vital in kasneje s Factor Leasingom sklenili kakršnokoli pogodbo za delnice NLB in kdaj so to pogodbo sklenili, zaradi enakomerne obveščenosti delničarjev niso želeli odgovoriti. Povedali so nam le, da vse pomembne podatke o morebitnih zavezujočih nakupnih ali prodajnih pogodbah razkrivajo v polletnih in letnih poročilih.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 07. 2010 Stran: 16

Ljubljana - Slovenski trg kapitala vztrajno drsi proti novim najnižjim vrednostim. Indeks najpomembnejših slovenskih borznih družb SBI TOP je namreč včeraj padel na raven iz lanskega marca, do preboja najnižje dosežene ravni od začetka svetovne finančno-gospodarske krize pa ga ločita le še dva odstotka.

Če so lani in v začetku letošnjega leta svoje naložbe prodajali predvsem institucionalni vlagatelji, so se jim v zadnjih mesecih pridružili tudi mali vlagatelji, ki so tako dodatno prispevali k padcu tečajev. Podatki Centralne klirinško-depotne družbe KDD namreč razkrivajo, da so v zadnjih mesecih prodajalci predvsem mali delničarji. Samo 20 najpomembnejših borznih družb je v zadnjem mesecu in pol izgubilo že skoraj 2000 malih delničarjev, od začetka leta pa že več kot 6000. Največ delničarjev je letos izgubila prav Krka, ki pa je lani tudi privabila največ malih vlagateljev. Upad števila delničarjev vse od uvrstitve na borzo doživlja tudi Nova KBM, pri kateri se je od začetka leta število delničarjev znižalo za več kot 1100. Alarmantno pa postaja tudi stanje v Savi, saj se je letos za prodajo njenih delnic odločil že vsak trideseti delničar.

Prodaje so po mnenju poznavalcev posledica več dejstev. Večina družb bo letos izplačala rekordno nizke dividende, če jih bo sploh, poslovanje in rekordne izgube v letu 2009 so med vlagatelji pustili grenak pečat, številni so bili v prodaje primorani tudi zaradi izgube zaposlitve in oteženih socialnih razmer, svoj pečat pa je pustilo tudi po večini netransparentno poslovanje.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 07. 2010 Stran: 21

Ljubljana - V obrambo Savine delnice se je v zadnjih dneh postavila tudi holdinška družba ACH pod vodstvom Hermana Rigelnika, ki je s svojimi nakupi preprečila strm padec vrednosti delnice Save.

Cena Savine delnice se je tako po več mesecih zniževanja le nekoliko stabilizirala, za to pa gredo zasluge predvsem družbi ACH, ki je v zadnjem času ena izmed redkih kupcev njenih delnic. V tem mesecu je ACH ustvaril skoraj 98 odstotkov vsega prometa s Savino delnico, njegovi nakupi pa so posledično preprečili ponovni padec Savine delnice, kažejo podatki Ljubljanske borze in Centralne klirinško depotne družbe KDD.

Ocen, da s svojimi nakupi preprečujejo padec Savine delnice, v ACH niso komentirali. Sporočili so nam le, da je Sava za njih izključno portfeljska naložba, za nakup njenih delnic pa so namenili »manjši del prostih sredstev«. Obenem so še zatrdili, da za njihov 1,6-odstotni delež Save nimajo sklenjene nobene opcijske, terminske ali kakršne koli drugačne pogodbe.

Krepitev ACH v lastništvu Save pa ni prvi primer, ko sta družbi, ki ju vodita Herman Rigelnik in Janez Bohorič, našli skupni poslovni interes. Spomnimo, da je menedžerjem ACH oziroma njihovi družbi Protej pri zaključevanju menedžerskega prevzema pomagala prav Sava. Ta je namreč sredi leta 2008 od več malih delničarjev kupila njihove delnice ACH, nato pa celoten paket delnic z le nekaj tisoč evri dobička prodala Proteju.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 09. 07. 2010 Stran: 9

Zakaj nekdanji sodelavec Vseslovenskega združenja malih delničarjev ni prejel plačila za sodelovanje pri projektu Terme 3000? Predsednik VZMD zanika povezavo z letošnjim poslom s Savo

Na Večer se je obrnil Uroš Sedej, ki je Vseslovenskemu združenju malih delničarjev (VZMD) finančno svetoval pri določanju višine iztisnitvene cene, ki jo je po prevzemu Sava plačala manjšinskim delničarjem Term 3000 (Moravske Toplice). Sedej nam je pojasnil, da kljub ustnemu in pisnemu dogovoru z VZMD naj ne bi bil za svoje delo prejel plačila v obliki provizije od realizirane višje iztisnitvene cene, v VZMD pa naj bi mu namesto dogovorjenih 3000 evrov zdaj ponujali le 1350 evrov. Pri Termah 3000 je bila konec lanskega leta dosežena le za nekaj odstotkov višja iztisnitvena cena, je pa VZMD od kranjske Save nedavno prejel posel zbiranja pooblastil za letošnjo skupščino Save, kjer so tako zbrani glasovi 3119 delničarjev z 10,82 odstotka celotnega kapitala dejansko prevladali, da je uprava Save za lansko leto od svojih delničarjev sploh prejela razrešnico.

Želeli rešiti zadevo, a jim ni uspelo

Mag. Kristjan Verbič, predsednik VZMD, na naše vprašanje, ali svojemu nekdanjemu sodelavcu Urošu Sedeju za dogovorjeni posel pri določanju iztisnitvene cene delnice Term 3000 res niso plačali ničesar in zakaj ne, odgovarja: "Uroš Sedej je bil do nedavnega član strokovnega sveta VZMD in ne finančni svetovalec. Neprofitni zavod VZMD vse svoje obveznosti redno poravnava, seveda izključno iz naslova sklenjenih pogodb in izdanih (prejetih) računov. Uroš Sedej ali pravna oseba, ki naj bi jo omenjeni zastopal, pa VZMD nikdar nista izdala nikakršnega računa." Je pa Verbič v svojem pisnem odgovoru še zapisal, da je VZMD konec leta 2007 predvsem na podlagi priporočil in prigovarjanj takrat pri VZMD zaposlenega poslovnega sekretarja Rajka Stankoviča (danes predsednika VZMD konkurenčnega društva MDS, op. a.) s podjetjem Fires sklenil pogodbo o storitvah strokovnega svetovanja pri projektih pri izključitvi manjšinskih delničarjev. Zaradi prezasedenosti in reorganizacije, tako pravi Verbič, naj bi bila družba konec leta 2008 pogodbo odpovedala. "Projekt Terme 3000 se je po dogovoru zaključil pod pogoji iz odpovedane pogodbe. Uroš Sedej, ki se je z družbo Fires in njeno direktorico razšel konec leta 2008, je s svojim novoustanovljenim podjetjem Finančni koncepti vstopil v začete projekte. Sodelavci VZMD smo po odhodu Rajka Stankoviča iz VZMD z Urošem Sedejem večkrat skušali dokončno dogovoriti pogodbeno vsebino, a nam to pri najboljši volji doslej žal ni uspelo. Zato tudi po tej plati VZMD nima ustrezne pravne podlage za kakršnokoli plačilo," meni Verbič.