Sava

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 12. 2010 Stran: 9

Boj za prevlado v Abanki

Uprava Save lahko podpiše konzorcijsko pogodbo o skupni prodaji 50-odstotnega deleža Abanke- Drugi del lastnikov dokazuje, da ni kršil prevzemne zakonodaje

Ljubljana - Boj za prevlado v Abanki, kjer na nasprotnih bregovih stojita kranjska Sava in država, se nadaljuje. Najnovejšo potezo so naredili nadzorniki Save, ki so upravi v sredo dali soglasje za podpis konzorcijske pogodbe za prodajo dobre polovice tretje največje domače banke. Daleč najpomembnejša članica prodajnega konzorcija za Abanko je prav kranjska Sava, kije lastnica 23,34-odstotnega deleža banke.

Zeleno luč za prodajo deleža v Abanki Vipi je nadzorni svet Save prižgal že 18. novembra, ko je s svojim namenom seznanil javnost, zdaj pa je načrtovano prodajo še uradno podprl. To pomeni, da lahko uprava Save podpiše konzorcijsko pogodbo 0 skupni prodaji 50-odstotnega deleža Abanke. Kot smo že poročali, Sava Abanko prodaja zaradi premostitve finančnih težav, saj je precej zadolžena, v prvih devetih mesecih letos pa je zaradi slabitve naložbe v Merkur poslovala s kar 80-milijonsko izgubo.

Medij: Finance Avtorji: P. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 21. 12. 2010 Stran: 4

NFD Holdingje za sanacijo družbe že napovedal prodajo več naložb, med njimi Abanke, Save in hotelov, po včerajšnji skupščini delničarjev pa bo lahko še pokril del izgube z zmanjšanjem osnovnega kapitala. Kapital so tokrat zmanjšali za nekaj manj kot 30 milijonov evrov, že septembra pa so ga za 39,6 milijona evrov. Hkrati so delničarji sprejeli sklep o odobrenem kapitalu, ki omogoča tudi dokapitalizacijo s stvarnimi vložki, vendar pa delničarji o tem podrobnosti niso slišali. Za novega nadzornika je bil namesto predlaganega odvetnika Blaža Strojana izvoljen Milan Ževart iz Maksime Invest. Ta je bil sicer zadnje mesece veliko na bolniškem dopustu, zato gaje moral zamenjati Miran Kraševec. Ali se že počuti bolje, ga nismo mogli vprašati, ker se nam ni oglasil.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 12. 2010 Stran: 9

Danes nadzorni svet Save

Ne ve se še, ali bodo nadzorniki odločali o kandidatih za novega predsednika uprave Save - Največ možnosti pripisujejo Mateju Naratu

Ljubljana - Predvidoma danes bi lahko postalo jasno, ali se v kranjski Savi, ki jo vodi dolgoletni predsednik uprave Janez Bohorič, morda že v bližnji prihodnosti obetajo spremembe v samem vrhu podjetja. To bo odvisno tudi od tega, ali bodo nadzorniki Save pod vodstvom izvršnega direktorja Zavoda za varstvo pri delu Mirana Kalčiča na današnji seji odločali o kandidatih za novega predsednika uprave, pri čemer poznavalci največ možnosti pripisujejo nekdanjemu članu uprave NLB in nesojenemu direktorju Abanke Mateju Naratu.

Mandat upravi kranjske Save poteče šele prihodnje leto, toda že nekaj časa je jasno, da je iskanje (usklajevanje) novega šefa kranjske Save zelo intenzivno. Še zlasti se je to izkristaliziralo po oktobrski seji, po kateri so nadzorniki kranjske družbe presenetljivo sporočili, da o novem šefu Save (takrat) še niso odločali. Presenetljivo zlasti zato, ker nadzorniki po navadi ne obveščajo delničarjev o postopkih, ki jih ni bilo, a v Savi so konec oktobra storili prav to. Zdi se, da je časa za imenovanje novega šefa še dovolj, saj mandat sedanji upravi poteče šele prihodnje leto.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 12. 2010 Stran: 10

Skupina lastnikov Abanke okoli Save želi svoj delež prodati po čim višji ceni, skupina lastnikov, ki ima za sabo državo, pa bo morala objaviti prevzemno ponudbo, ker j i Agencija za trg vrednostnih papirjev grozi z odvzemom glasovalnih pravic

Za prihodnost Abanke Vipa se je začel odvijati najslabši scenarij: dve skupini lastnikov si prizadevata doseči svoj interes, premeščanja v lastniški strukturi z oblikovanjem poslovnih zavezništev potiskajo banko v negotov položaj, samo vprašanje časa pa je, kdaj bodo začeli reagirati komitenti banke. Tretja največja banka v Sloveniji, ki ima tako kot prvi dve (NLB in NKBM) v lastniški strukturi državo (res da posredno, preko Zavarovalnice Triglav in Hita ter Soda), je postala prodajno-prevzemna tarča. Po oblikovanju prodajnega bloka lastnikov okoli kranjske Save, ki želijo svoj delež v banki (po njihovih navedbah naj bi imeli skupaj polovico lastništva) prodati po čim višji ceni, je te dni dala pospešek k oblikovanju nasprotnega bloka kar Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP); skupini delničarjev, ki so v lasti države (Zavarovalnica Triglav, njen Triglav Steber 1, Hit in Sod) je zagrozila z odvzemom glasovalnih pravic, če ne bodo objavili prevzemne ponudbe za Abanko.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 03. 12. 2010 Stran: 3

Vzpon in padec Merkurja

Poznavalci pravijo, da je poslovni model neslavno propadel zaradi razvojne megalomanije. gospodarske krize in menedžerskega odkupa - Preiskava temelji tudi na ugotovitvah dokončnega revizijskega poročila

Ljubljana - Sedanja agonija Merkurja, največjega slovenskega trgovca s tehničnim blagom, korenini v njegovem silovitem poslovnem vzponu, spodbujenem z menedžersko osamosvojitvijo. Poslovni model, ki je leta 2007 zagotovil družbi 15-odstotno rast in predvideval, da se bo obseg prodaje v petih letih (od 2008 do 2013) podvojil, število zaposlenih pa povečalo na skupaj več kot 8500, je neslavno propadel. Kot pravijo poznavalci, so ga nesli prevelika razvojna megalomanija, globoka gospodarska kriza in menedžerski odkup. Da bi si menedžerji po tem, ko jim je načrte začela križati gospodarska kriza, rešili kožo (pravzaprav streho nad glavo, ki sojo zastavili za prevzemniške kredite), so popolnoma izčrpali Merkur, banke so potegnile ročno zavoro in ga nehale kreditirati, zavarovanja so padla, dobavitelji so se povlekli in ustavili dobave, družba je postala prazna, izmučena, nemočna, insolventna. Sanacija teče počasi, prisilna poravnava se zdi čedalje bolj oddaljena in teže dosegljiva. Kako seje to zgodilo?

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 12. 2010 Stran: 22

Ljubljana - Zametki menedžerskega odkupa Merkurja segajo v december 2006, ko je Engrotuš na dražbi premagal Mercator in od paradržavnih skladov za več kot 90 milijonov evrov kupil četrtinski delež Merkurja.

V prvih mesecih leta 2007 je Engrotuš svoj delež začasno prenesel na več slovenskih bank, iz katerih so se delnice po obrokih začele seliti v last Merfina, ki je do srede julija 2007 zbral že četrtino vseh Merkurjevih delnic. Drugega novembra istega leta je Merfin, skupaj s Savo, Banko Koper, Interfin Naložbami in družbo Euro-Veneto, objavil tudi uradno prevzemno ponudbo, težko 405 evrov za delnico, konzorcij pa je na dan objave prevzema obvladoval že več kot tri četrtine Merkurjevega lastništva. Po končanem prevzemu so iz lastništva iztisnili še preostale male delničarje. Pred tem je moral Merkur od družb, povezanih s Francem Gajškom, odkupiti več naložb, v zameno pa je ta umaknil svoje tožbe, s katerimi je več mesecev blokiral iztisnitev malih delničarjev. Po končanem prevzemu je lastništvo Merkurja kot prva zapustila zagrebška družba Euro-Veneto, ki je nato končala v likvidaciji, za njo pa so se izgubile vse sledi.

Medij: Finance Avtorji: P. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 03. 12. 2010 Stran: 5

Leto 1998 ► Vodenje Merkurja od Jakoba Piskernika prevzame Bine Kordež, takrat je v podjetju zaposlen že 10 let.

Leto 1999 ► Merkur prevzame Kovinotehno.

Leto 2003 ► Merkur dokončno prevzame Bofex Jurija Schollmaverja, kije v Merkurjevi bilanci naredil veliko luknjo.

Januar 2007 ► Engrotuš od Kada in Soda na dražbi kupi 319.181 delnic Merkurja in jih pozneje proda Factor banki, Banki Koper, NLB in Abanki.

Julij 2007 ► Merfin (podjetje menedžerjev Merkurja) kupi 193.598 delnic Merkurja od Engrotuša, NLB in Factor banke.

September 2007 ► Podjetje Bineta Kordeža BK Kapital pri Factor banki najame osem milijonov evrov posojila. Za posojilo Kordež zastavi 30,95 odstotni delež Merfina.

Oktober 2007 ► Merfin objavi prevzem Merkurja z Banko Koper, Savo, Interfin Naložbami in Euro-Venetom (pred objavo so imeli 78,5 odstotka delnic Merkurja, na koncu 97 odstotkov).

Medij: Večer Avtorji: Žist Damijana,G. P.,P. L. T. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 03. 12. 2010 Stran: 2

Nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež s sodelavci v kriminalistični preiskavi. Kriminalisti včeraj v Naklem, Celju in v Dravogradu

Kar 95 kriminalistov in policistov ter kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je včeraj na petih policijskih upravah (Ljubljana, Kranj, Celje, Koper in Slovenj Gradec) opravilo 28 hišnih preiskav, od tega 15 v različnih podjetjih in pri sedmih fizičnih osebah.

Prvoosumljeni naj bi bil nekdanji član uprave Merkurja Bine Kordež, med osumljenimi naj bi bili tudi njegovi tedanji tesni sodelavci, nekdanja prva finančnica Merkurja Marta Bertoncelj in Janja Kraševec, prav tako iz finančne službe Merkurja. Prav tako pa naj bi zaslišali Milana Jelovčana, člana uprave v času, ko je bil na čelu Merkurja Kordež, vendar Jelovčan naj ne bi bil med osumljenimi. Četrti osumljeni naj bi bil Oto Brglez iz podjetja SGP Kograd Igem, ki so ga včeraj zvečer okoli 19. ure izpustili. Kriminalisti jih sumijo kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic med opravljanjem gospodarske dejavnosti in kaznivega dejanja pranja denarja. Grozi jim do osem let zapora.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 03. 12. 2010 Stran: 2

V zadnjem obdobju, ko je skozi menedžerski prevzem vodil Merkur Bine Kordež, naj bi bilo kar nekaj primerov oškodovanja in šele vnovični revizorski pregled lanskega poslovanja naj bi bil nakazoval za 180 milijonov evrov oškodovanja.

Včerajšnje številne hišne preiskave in pridržanje nekdanjih vodilnih kranjskega Merkurja, niso (pre)veliko presenečenje. Kajti vnovični revizorski pregled lanskega poslovanja Merkurja (opravila ga je revizijska hiša KPMG) je že namigoval na to, da naj bi bila nekdanja uprava Bineta Kordeža Merkur oškodovala za okrog 180 milijonov evrov, in od prvotnega minimalnega dobička se je lansko poslovanje spremenilo v 148 milijonov evrov izgube. Od 3. novembra pa je nekdaj ena najbolj uglednih slovenskih gospodarskih družb tudi v prisilni poravnavi.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 12. 2010 Stran: 21

Ljubljana - Lastniki Abanke Vipe, ki so minuli teden podpisali pogodbo o skupni prodaji, so si povsem omejili razpolaganje z delnicami Abanke. Tudi če z doseženo kupnino ne bodo zadovoljni in tudi če s prodajo ne bodo soglašali njihovi nadzorni sveti, se lahko zgodi, da bodo prisiljeni prodati svoje deleže Abanke. V sporazumu je namreč določeno, da zadostuje, da se z izbiro finančnega in pravnega svetovalca ter samo prodajo Abanke Vipe strinjajo lastniki, ki imajo skupno 50 odstotkov delnic iz prodajnega sporazuma. Ker so prodajni sporazum podpisali lastniki s 50,1 odstotka lastništva Abanke, bodo torej o vseh nadaljnjih prodajnih postopkih odločali lastniki četrtine delnic Abanke. Glede na hude finančne težave pomembnega dela lastnikov bi tako lahko bili v prihodnjih mesecih priče razprodaji Abanke.

Skoraj 40 odstotkov Abanke zastavljenih

Pogodbo o skupni prodaji so podpisali Sava (23,83 odstotni delež Abanke), Gorenjskabanka (9,9) , BPT (4,75), Vipa Holding (3,71), Daimond (3,55), Zvon Ena Holding (2,42), Cinkarna Celje (0,72), Vipa (0,62), Iskratel (0,2), Zvon Dva Holding (0,16) in GBD (0,15). Kot razkriva pogodba o skupni prodaji, ima delnice Abanke za posojila pri bankah zastavljenih sedem od enajstih podpisnikov sporazuma. Skupno je tako zastavljenih 37,5-odstotka delnic Abanke. Poleg tega so za 26 odstotkov delnic sklenjene odkupne pravice (call opcije) , za 21,9 odstotka delnic pa prodajne pravice (put opcije). To potrjuje ocene o stiski lastnikov, ki jih v prodajo banke pod prisilo silijo lastne finančne težave in iztekajoča se bančna posojila.

Pogodba, ki smo jo pridobili, razkriva, da je posamezni podpisnik dolžan vsakemu od ostalih podpisnikov plačati po 500.000 evrov kazni, torej skupaj do pet milijonov evrov, če bi posamezni podpisnik mimo preostalih podpisnikov prodal delnice. Podpisnik se lahko kazni izogne zgolj, če bi katera od bank posameznemu delničarju zasegla delnice Abanke ali če bi kateri od odkupnih oziroma prodajnih upravičencev izvršil prodajno oziroma nakupno pravico.

Odloča le še četrtina delničarjev