Sava
Državni lastniki Abanke na vrhovnem v sodišču izpodbijajo Zugljevo "zamrznitev"
Z lastnimi delnicami Telekoma le dodatni stroški?
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 02. 2011 Stran: 9
Od podjetja Telekom Slovenije, ki ni v rožnati finančni situaciji, nekateri mali delničarji pričakujejo dokup lastnin delnic
Ne le Telekom Slovenije, ki naj bi zaradi velikih (več kot 190 milijonov evrov) slabitev v naložbi Ipko na Kosovu in One v Makedoniji lani prvič po mnogih letih sklenil poslovno leto z izgubo, tudi nekateri njegovi (manjšinski) delničarji so se znašli v finančnih težavah. Tako so v Telekomu Slovenije 27. januarja od delničarjev NFD, Kapitalske družbe, Perspektive FT, NLB, Primorskih skladov in Zavarovalnice Triglav, ki imajo skupno v lasti 5,82 odstotka delnic Telekoma Slovenije, prejeli zahtevo za sklic skupščine delničarjev, na kateri bi se glasovalo o pooblastilu upravi Telekoma za dokup lastnih delnic.
Odločitev do 27. marca letos
Jani Soršak za slovo razorožil gorenjsko gospodarsko navezo
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 01. 2011 Stran: 19
Ljubljana - Direktor urada za varstvo konkurence Jani Soršak je tik pred svojim odhodom udaril v osrčje gorenjske gospodarske naveze. Sava je tako včeraj ostala brez glasovalnih pravic v Gorenjski banki, enako pa se Savi in Gorenjski banki obeta tudi v lastništvu Abanke Vipe. Urad za varstvo konkurence je po naših zanesljivih informacijah uvedel postopek proti Savi, ker ni priglasila koncentracije v Gorenjski banki. Urad na podlagi pridobljenih podatkov namreč zatrjuje, daje Sava kot 49,8-odstotna lastnica izvrševala koncentracijo v Gorenjski banki, čeprav ni nikoli priglasila koncentracije in objavila ponudbe za prevzem, na kar smo mediji opozarjali vrsto let.
Reševanje poslovnega omrežja NFD na plečih Finetola
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 01. 2011 Stran: 19
Ljubljana - Reševanje finančno izčrpane družbe Oddus, ki je nastala z oddelitvijo od družbe za upravljanje NFD, bo v prvi vrsti reševal Finetol, ena od ključnih družb iz poslovnega omrežja NFD. Delničarji Finetola bodo namreč na skupščini 23. februarja odločali o pripojitvi Oddusa in prevzemu njegovega celotnega premoženja in obveznosti.
Kakšna je trenutna finančna slika Oddusa in kako natančno bo pripojitev vplivala na Finetol, ni znano. Direktor Finetola in Oddusa ftanci Strajnar je bil namreč za komentarje v petek nedosegljiv. Prav tako je bil o posledicah pripojitve in finančnem stanju Oddusa kratek predsednik nadzornega sveta Finetola Zdenko Podlesnik. »Na podlagi cenitev in revizij nadzorni svet ocenjuje, da je pripojitev ekonomična in ne slabi položaja Finetola,« je zatrdil Podlesnik. Toda po naših izračunih bo Finetol s pripojitvijo Oddusa dejansko dobil več dolgov kot premoženja. Zaradi padca vrednosti delnice Save je namreč Oddus ustvaril kar okoli 15 milijonov evrov izgube in ima po dostopnih informacijah trenutno negativen kapital.
Ali Sava po ovinkih in prek Gorenjske banke rešuje NFD?
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 22. 01. 2011 Stran: 10
Valantov holding v težavah. Bo Finetol, ki bedi nad celjskim Etolom, reševal družbo Oddus? Sklad NFD znova v odprodajo naložb, a pičel odziv kupcev
Ljubljana - Potem koje oktobra lani bolj ali manj propadel poskus, da bi investicijski sklad NFD 1 odprodal nekatere svoje naložbe, njegovo vodstvo zanje znova išče kupce. Javni razpis za prodajo deležev v 11 družbah, med katerimi je tudi manjši delež v Novi Ljubljanski banki, se je iztekel ta teden, a zanimanje zanje je bilo bolj pičlo. Javni razpis za prodajo naložb je v imenu zaprtega investicijskega sklada, ki ga upravlja, objavila družba NFD, nad katero bedijo družbe, poslovno in lastniško povezane s holdingom NFD; med njimi kranjska Sava kot najpomembnejša lastnica (23,3-odstotna) in družba Oddus (8,21-odstotna lastnica). Med lastniki sklada so tudi Zavarovalnica Triglav, Abanka in drugi.
Poleg slabega odstotka in pol Nove Ljubljanske banke je tokrat znova na prodaj delež v Banki Celje, Termah Maribor in Hotelih Bernardin. Na prodaj so tudi manjši deleži v več elektrodistribucijskih podjetjih. »Odziv je bil majhen tako kot prvič. Vse prejete ponudbe bomo skrbno proučili,« so se včeraj na vprašanje o odzivu odzvali v družbi NFD.
Kaj tiči za pripojitvijo Oddusa?
V teh dneh je družba Finetol, ki bedi nad celjskim Etolom, za 23. februar sklicala skupščino, na kateri bodo njeni delničarji odločali tudi o pripojitvi družbe Oddus. Ta je nastala na začetku leta 2009, ko se je družba za upravljanje NFD razdelila na dva dela. Največji lastnik Oddusa je s skoraj polovičnim deležem NFD Holding, ki ga vodi Stanislav Valant, ki je prek svoje družbe Vasin tudi 11-odstotni lastnik Oddusa. In zakaj Finetol prevzema družbo Oddus? Iz sklica skupščine to ni razvidno, poznavalci pa se sprašujejo, ali je v ozadju načrtovane pripojitve tudi reševanje finančnih težav družb, povezanih z NFD. Oddus je namreč tudi eden pomembnih lastnikov Fidine (v njej je skoraj 24-odstotni lastnik), ki je zadolžena za najmanj 6,7 milijona evrov. To je razvidno iz včerajšnjega izpisa iz poslovnega registra Ajpes, kjer lahko razberemo, da je Fidina svoj skoraj desetodstotni delež v Oddusu zastavila pri Gorenjski banki kot zavarovanje za posojilo v višini 6,7 milijona evrov.
»Če Finetol prevzame oziroma pripoji Oddus, prevzame tudi dolg Fidine v višini 6,7 milijona evrov, njena upnica pa je Gorenjska banka, o kateri se ve, da jo obvladuje kranjska Sava. Če se bo pripojitev zgodila, to po mojem razumevanju pomeni, da bo dolgove Fidine servisiral Finetol, Oddus pa se bo razdolžil do Gorenjske banke. Pomeni pa tudi, da Sava posredno prek Gorenjske banke pomaga skupini NFD pri servisiranju tekočih obveznosti,« je včeraj ugibal prvi mož Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši Rajko Stanković.
Finetol jamčil tudi za Fidinega lastnika Zvon Ena
Reševanje prezadolženih cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Červek Urban,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 01. 2011 Stran: 9
Vatikanski finančniki iščejo izhod iz težav
Stanković: Po nam znanih podatkih so vsi deleži in finančne naložbe zastavljeni pri bankah - Mase za poplačilo upnikov v primeru stečaja menda le za 60 odstotkov - Bo NFD Holding iskal nova zavarovanja?
Maribor, Ljubljana - Potem ko sta konec prejšnjega tedna plačilno nesposobnost najprej razglasila finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, nato pa še podjetje Gospodarstvo Rast, se v zakulisju nadaljujejo pogajanja med tujimi svetovalci mariborske nadškofije in bankami upnicami. Dokler se pogovori ne končajo - časa je menda tri ali štiri tedne -, vpleteni ne želijo napovedovati usode omenjenih podjetij. Vse več pa je govoric, da bi lahko prezadolžena podjetja, povezana z gospodarsko upravo mariborske nadškofije, končala v stečaju. S tem bi bile na voljo za prodajo številne naložbe obeh holdingov.
Čeprav so omenjena podjetja plačilno nesposobnost na portalu Ljubljanske borze razglasila že v petek, na Okrožnem sodišču v Mariboru še niso prejeli nobenega predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, niti od holdingov Zvon Ena in Zvon Dva niti od Gospodarstva Rast. »Dokler tega ne storijo ali dokler tega ne stori kateri od upnikov, nadaljnjih postopkov pred sodiščem ni mogoče napovedovati in sodišče pri ravnanju insolventnega dolžnika nima nobene vloge,« sporočajo s sodišča.
V Gospodarstvu Rast, ki je v večinski lasti mariborske nadškofije, manjšinska deleža pa imata še škofiji Novo mesto in Murska Sobota, in ga od odstopa dolgoletnega glavnega ekonoma nadškofije Mirka Krašovca vodi Dušan Zazijal, nastalega položaja uradno ne želijo komentirati. Sporočajo le, da pogajanja med tujimi svetovalci, banko TMF in skupino Rothschild ter bankami upnicami (največja je NLB, op. p.) še naprej potekajo, pri tem pa bodo še naprej izvajali intenzivne aktivnosti finančnega prestrukturiranja vseh treh družb. Predlog njihovega finančnega prestrukturiranja bo po pričakovanju uprave Gospodarstva Rast pripravljen v naslednjih treh ali štirih tednih.
Glasovalne pravice države zamrznjene
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 01. 2011 Stran: 9
Novi zapleti glede Abanke
Državni blok ostal brez glasovalnih pravic v Abanki - ATVP pričakuje, da bodo državni lastniki objavili prevzem Abanke ali zmanjšali svoj delež v banki pod prevzemni prag v višini 25 odstotkov
Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo vodi Damjan Žugelj, je včeraj Zavarovalnici Triglav, Sodu, Mobitelu in Hitu odvzela glasovalne pravice v Abanki. Skupaj je ATVP »zamrznila« skoraj 38 odstotkov glasov v banki.
Odvzem glasovalnih pravic skupini lastnikov, nad katerimi bolj ali manj bedi država, je včeraj sprejel svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki ga vodi njen direktor Damjan Žugelj, v njem pa so še Anka Čadež, Ivan Kukar in Primož Pinoza. Kot je razvidno iz izreka ATVP, so brez glasovalnih pravic ostali uvodoma že omenjeni Zavarovalnica Triglav, Slovenska odškodninska družba (Sod), novogoriški Hit in Mobitel.
Naprodaj
Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 01. 2011 Stran: 11
Po Drogi Kolinski v lanskem letu letos na prodajnem seznamu še vsaj Mercator, Pivovarna Laško, Fructal, Sava, Večer in Delo, pa tudi Banka Celje in Abanka, morda tudi Telekom Slovenije, saj država ni v zavidljivem finančnem položaju.
V lanskem letu so se številna slovenska podjetja - zaradi finančno-gospodarske krize in pa zgrešenih menedžerskih prevzemov podjetij v preteklosti - soočala z velikimi težavami v poslovanju. Prav tako je ni kaj boljše odnesla večina njihovih lastnikov.
Koprski Istrabenz, ki se tako kot kranjski Merkur nahaja v prisilni poravnavi, je hrvaški Atlantic Grupi Emila Tedeschija lani že prodal Drogo Kolinsko, ki je znana po blagovnih znamkah Argeta, Barcaffe, Cockta, Donat Mg in še kakšni. Letos naj bi sledila še vsaj Istrabenzova prodaja družbe Instalacija, kjer v koprskem Srminu skladiščijo naftne derivate, najbrž pa tudi hotela Palače v Portorožu, katerega upravlja hotelska veriga Kempinski. Tako naj bi Istrabenz splaval na zeleno vejo, česar se veselijo njegove banke upnice, posredno pa tudi lastniki, med katerimi je največji Petrol. Ugiba se, katere druge gospodarske družbe bodo v Sloveniji kmalu naprodaj.
Borzne manipulacije
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Odmev Datum: 05. 01. 2011 Stran: 5
Nekako v ozadju borznega dogajanja v prvi kotaciji Ljubljanske borze so ob koncu lanskega leta med drugimi delnicami močno pridobivale vrednost delnice nekaterih finančnih holdingov, ki zadnja leta - tudi oziroma predvsem zaradi več kot triletnega negativnega delniškega trenda na Ljubljanski borzi - ne poslujejo najbolje. Tečaji so morda drveli navzgor tudi zaradi tega, da bi si nekateri pomembni lastniki teh finančnih holdingov (omenjajo se zlasti NFD Holding, Hram Holding, Finetol, Mercato, Zvon Dva Holding) izboljšali svoje bilance.
Dvomimo, da so od decembrskih dvigov tečajev, NFD Holdinga recimo zakar 350 odstotkov, kaj prida imeli mali delničarji teh holdingov, saj so bili posli v celotnem decembru lekarniške velikosti - še največ za 150 tisoč evrov prav z NFD Holdingom.
V mnogih primerih so delnice finančnih holdingov odkupovali kar pomembni večji lastniki sami ali pa tako ali drugače z njimi povezane družbe. Zanimiv je primer Finetola, kjer je družba CBH, pri kateri je zastopnik Finetolov nadzornik Janko Kastelic, zadnji lanski trgovalni dan izvedla edini posel z delnico Finetola in tečaj tej delnici z 32 evrov dvignila na 40. Ali gre za borzno manipulacijo, naj bi v prihodnjih dneh presojali predstavniki Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki bi lahko z nekaterimi sankcijami naredili več reda na tem področju.
Svoje bi z bolje delujočim in predvsem bolj likvidnim trgom morali narediti tudi predstavniki Ljubljanske borze, kjer je bilo lani z vsemi vrednostnimi papirji le za slabe pol milijarde evrov poslov ali približno toliko kot pred dvanajstimi leti, v času po aferi Dadas.
Tudi zasebni lastniki Abanke pod drobnogledom ATVP?
Medij: Delo Avtorji: V. T. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 29. 12. 2010 Stran: 9
Ljubljana - Boj za prevlado v Abanki, kjer na nasprotnih bregovih stojita kranjska Sava in država, se vedno bolj zapleta in se seli pod okrilje Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Potem ko je ta ugotovila, da so državni lastniki menda kršili prevzemno zakonodajo v Abanki, so zdaj enak prekršek (torej usklajeno delovanje in kršitev prevzemne zakonodaje) predvidoma ugotovili tudi pri zasebnih lastnikih banke; to je menda zlasti veljalo za kranjsko Savo in Gorenjsko banko.
Po poročanju Dnevnika so dokaze o usklajenem delovanju Save in Gorenjske banke agenciji menda predočili kar državni lastniki Abanke, ki skupaj obvladujejo več kot njeno tretjino. Menda je glavni očitek, da Sava in Gorenjska banka, ki sta lastniško povezani (Sava je skoraj polovična lastnica Gorenjske banke), tvorita koncem po zakonu o gospodarskih družbah, v katerem je prva obvladujoča družba in druga odvisna, je poročal Dnevnik.







