Pivovarna Laško

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana,Svenšek Katja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 21. 12. 2011 Stran: 1

Sindikati, ki so včeraj protestirali pred vlado, zahtevajo, da Mercator preide nazaj v last države z nakupom 25-odstotnega delež plus ene delnice.

Ljubljana - Za danes predvidenega podpisa sporazuma o prodaji Mercatorja ne bo. Od ključnih lastnikov je namreč včeraj s pogodbo o prodaji soglašal zgolj nadzorni svet NKBM. Nadzorni svet Pivovarne Laško bo o njej ponovno odločal v petek, ko bo znano, ali je upravi uspelo od Agrokorja iztržiti boljše pogoje poslovanja v Mercatorju po morebitnem prevzemu in od bank pridobiti zavezo, da bodo Laščanom odobrile dolgoročni reprogram posojil.

Medij: Večer Avtorji: G. R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 21. 12. 2011 Stran: 1

Namera neznane družbe iz Las Vegasa bo zavlekla prodajo Mercatorja

Sinoči, ko je slovenska javnost napeto pričakovala, kakšna bo odločitev o prodaji Mercatorja - zasedali so namreč nadzorni sveti Pivovarne Laško, NLB, NKBM in tudi Mercatorja - se je zgodil nenavaden preobrat: družba Eatons Capital, ki ima sedež v Las Vegasu v ZDA, je objavila namero, da bo podala prevzemno ponudbo za nakup delnic Pivovarne Laško. Eatons Capital bo najkasneje v 30 dneh po objavi te prevzemne namere objavil prevzemno ponudbo za nakup delnic ciljne družbe Pivovarna Laško, so sporočili iz te družbe, namero pa posredovali upravi Pivovarne Laško in Agenciji za trg vrednostnih papirjev. Ta poteza pa bo, kot sta za Večer povedala bivši gospodarski minister dr. Matej Lahovnik in dr. Rajko Pirnat, zavlekla prodajo Mercatorja. O prodaji deleža bo morala namreč odločiti skupščina s tričetrtinsko večino. Medtem je nadzorni svet NKBM prodajo deleža NKBM v Mercatorju sinoči potrdil, nadzorni svet Pivovarne Laško pa odločitev preložil.

Medij: Delo Avtorji: Več avtorjev Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 20. 12. 2011 Stran: 3

Strah pred umikom s polic Križanič svari pred posledicami za slovensko kmetijstvo, živilskopredelovalno industrijo, bančni trg, BDP, trg dela

Uvod v teden, ko naj bi bila sprejeta odločitev o prodaji Mercatorja Agrokorju, je bil v znamenju napovedi črnega scenarija za Mercatorjeve dobavitelje. Slovenski kmetje, ki Mercatorju prodajo večino svojih izdelkov, so včeraj pred NLB in magistratom protestirali proti tej prodaji.

Dobavitelji sadja in zelenjave se bojijo, da jih bo Agrokor ob morebitnem nakupu Mercatorja sčasoma nadomestil s hrvaškimi ponudniki. Ker mnogi svoje izdelke prodajajo izključno Mercatorju, jih je strah za obstoj. Pismo o nasprotovanju prodaje največjega slovenskega trgovca so osebno izročili generalnemu sekretarju NLB Samu Nučiču in najverjetnejšemu mandatarju Zoranu Jankoviču, elektronsko pa še premieru Borutu Pahorju. Nučič je protestnike sicer razumel, a se mu je zdel tak pritisk čuden način poskusa vplivanja na poslovanje NLB. Poudaril je, da je NLB sprejela strategijo odprodaje svojih naložb, katere del je tudi prodaja Mercatorja, in da bo v skladu s strategijo tudi ravnala. Pismo bo predložil upravi in nadzornemu svetu banke.

Zoranu Jankoviču pa protest pomeni priznanje za njegovo preteklo delo, ko je bil na čelu Mercatorja. »Veseli me, da ste končno priznali, da sem takrat začel delati dobro za domače kmete,« je povedal. Kot predsednik vlade bo predlagal, da vrtci, šole in zdravstvene ustanove odkupijo več slovenskega sadja in zelenjave. A kot je za Delo povedal Tomaž Šinigoj, eden izmed pobudnikov shoda, takšen ukrep ne bi mogel nadomestiti povpraševanja iz Mercatorja, saj so omenjene ustanove manjši porabniki.

Opozoril je tudi na veliko odgovornost članov nadzornih svetov vseh vpletenih družb, »saj morebitni spregled drobnega tiska v pogodbah lahko pomeni velikansko škodo, tako za Mercator kot za družbe, ki jih upravljajo«, je poudaril Stanković.

Korespondenca na vladni ravni

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov, Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 12. 2011

Ljubljana - Če bi Agrokorju uspel prevzem Mercatorja, bi morali vsi njegovi dobavitelji zaradi daljših plačilnih rokov hrvaškega podjetja (upoštevajoč obstoječe roke) nujno zbrati kar okoli 450 milijonov evrov dodatnih likvidnostnih sredstev, kažejo naši izračuni. Večina tega zneska odpade na slovenske dobavitelje, ki imajo na Mercatorjevih policah za zdaj še vedno prevladujoč položaj. Ker se številna slovenska prehrambena podjetja trdno borijo za preživetje na trgu, banke pa jim le s težavo reprogramirajo posojila, kaj šele, da bi jim odobrila nova, bi ob občutnem podaljšanju plačilnih rokov marsikatero podjetje po vsej verjetnosti moralo zapreti vrata. Zato ne preseneča, da so Agrokorjevi apetiti po Mercatorju strah pognali tudi v kosti dobaviteljem največje slovenske prodajne verige.

Agrokor s pomočjo dobaviteljev do brezobrestnega posojila

Če predvidimo, da znaša obrestna mera za najem posojila za financiranje obratnega kapitala okoli šest odstotkov, bi morali Mercatorjevi dobavitelji (upoštevajoč 450 milijonov evrov) za obresti plačati skoraj 27 milijonov evrov več na letni ravni, v petih letih pa bi ta znesek znašal čez 130 milijonov evrov. Po drugi strani bi takšno podaljšanje plačilnih rokov pomenilo, da bi lahko (pre)zadolženi Agrokor na plečih Mercatorjevih dobaviteljev prejel skoraj pol milijarde evrov posojila, za katerega mu ne bi bilo potrebno plačati niti promila obresti.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 12. 2011 Stran: 9

Nasprotniki prodaje Predsednik države posvaril pred prehitro prodajo Mercatorja; če je treba, naj se s kupčijo počaka

Ljubljana - Slovenija bo v organih Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) uradno izrazila svoje nasprotovanje sodelovanju EBRD pri financiranju morebitnega Agrokorjevega sovražnega prevzema Mercatorja. Pred prehitro prodajo je posvaril tudi predsednik države Danilo Turk.

Nasprotnikov prodaje Mercatorja hrvaškemu Agrokorju je vsak dan več. Za največje presenečenje je te dni poskrbel predsednik države Danilo Turk. Podobno kot v sredo AUKN je včeraj pozval prodajalce Mercatorja k skrbni in odgovorni preučitvi vseh elementov posla. »Verjamem, da je pri postopku prodaje potrebna vrhunska stopnja odgovornosti za odločitve, vrhunska stopnja v smislu največje možne predvidljivosti učinka odločitev, in če je treba s podpisom te pogodbe počakati toliko, da se napravijo potrebne konzultacije, je to vsekakor treba narediti,« je poudaril.

Ministrstvo za finance pa je včeraj opozorilo, da bi imel prevzem (pre)velike negativne posledice za gospodarstvo: »Ker je Mercator mrežno podjetje, ki zagotavlja dostopnost izdelkov slovenskega kmetijstva in živilskopredelovalne dejavnosti široki množici potrošnikov, bi imel morebitni sovražni prevzem velike negativne posledice na slovensko kmetijstvo, slovensko predelovalno industrijo, bančni trg, bruto domači proizvod, trg dela in javnofinančni primanjkljaj.«

Na ministrstvu zato skrbno spremljajo in preučujejo morebitne posledice prevzema. Na podlagi ugotovitev se bodo uslreznu odzvali, a šele, ko bo jasna vloga EBRD pri prevzemu. Formalna odločitev o sodelovanju EBRD v poslu namreč še ni bila sprejeta, niti je organi EBRD še niso obravnavali.

Država meče denar v vrečo brez dna

Medij: Večer Avtorji: J. Z. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 12. 2011 Stran: 8

Država naj dokapitalizira NLB z delnicami Mercatorja, Pivovarne Laško in Heliosa, je včeraj predlagalo vladi društvo Mali delničarji (MDS). Takšna rešitev, pravijo, bi bila ugodna tako za vpletene poslovne sisteme kot tudi za zaposlene, dobavitelje in nenazadnje za državljane. Ti tako denarja za dokapitalizacijo ne bi brezglavo potisnili v vrečo NLB, temveč bi ga le zamenjali v upanju, da se bo z uspešno kasnejšo prodajo teh delnic denar vrnil v sistem in namenil za razvoj.

V MDS poudarjajo, da ne nasprotujejo dokapitalizaciji NLB, menijo pa, da bi država "državni NLB najbolj pomagala tako, da bi jo razbremenila upravljanja z zaplenjenimi deleži". Ker NLB nujno potrebuje denar, davkoplačevalci ga žal morajo dati, se jim zdi najbolj smotrno, da v lastništvo omenjenih treh podjetij vstopijo država in njeni skladi, s čimer bi zagotovili denar za poslovanje NLB in morda tudi Banke Celje.

Medij: Delo Avtorji: Več avtorjev Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 12. 2011 Stran: 9

Prodaja Mercatorja Prodajalci poslali seznam želenih podatkov, Mercator pa prej zahteva zaščito interesov družbe

LJUBLJANA - Z iztekom leta, ko se bodo končala ekskluzivna pogajanja o prodaji Mercatorja Agrokorju, je ozračje v pogajalskem in medijskem prostoru čedalje bolj napeto, na okope pa prihajajo novi vojaki. Včeraj je v bitko posegla še AUKN s pismom državnima bankirjema, danes pa bodo dvignili glas sindikati.

Močno se je okrepilo predvsem javno dopisovanje med akterji posla. V torek sta, naključno ali ne, hkrati romali pismi iz Mercatorja na sedež NLB in v obratni smeri. Prvo je bilo opozorilo konzorciju prodajalcev, naj se ne pogaja povsem mimo ciljne družbe in naj v pogajanjih z Agrokorjem vendarle upošteva vsaj vsebinska izhodišča, ki jih je uprava Mercatorja pripravila za propadli dogovor s konzorcijem kupcev. Drugo je bil zapozneli odgovor prodajalcev na Mercatorjevo pismo izpred dveh tednov.

V njem prodajalci s prvopodpisanim Božom Jašovičem, NLB, poskušajo pomiriti prvaka Mercatorja Žigo Debeljaka in njegovo prvo finančnico Melito Kolbezen, češ da je »Agrokor skupaj s sodelovanjem njegovih partnerjev najboljši potencialni dolgoročni delničar družbe Mercator«. Da pa bi posel z »edinim potencialnim kupcem« iz tokratnega javnega razpisa lahko uspel, je nujno sodelovanje uprave, namreč njeno razkritje nekaterih zahtevanih nejavnih podatkov. Ti (z upoštevanjem priloženega zaupnega prečiščenega seznama zahtev Agrokorja) po mnenju NLB ne posegajo v trajnostne interese ciljne družbe. Finančni partnerji Agrokorja, katerih seznam želenih razkritij je obsežnejši, pa bi po predlogu prodajalcev podpisali standardne dogovore o varovanju zaupnih podatkov in teh torej Agrokor ne bi mogel pridobiti. Konzorcij prodajalcev seznanja družbo tudi, da je njegov svetovalec ING prejel potrditve EBRD, IFC in OEP, da jih bosta v pogajanjih in strukturiranju transakcije zastopala Agrokor in JP Morgan.

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 12. 2011 Stran: 21

Višje sodišče v Celju je tožbo Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) proti Pivovarni Laško, v kateri so delničarji zahtevali ničnost sklepov skupščine 31. avgusta 2009, zavrnilo. Spor je tako pravnomočno zaključen. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je kot neutemeljenega zavrnilo tudi tožbeni zahtevek VZMD za plačilo odškodnine delničarjem Mercatorja zaradi domnevne kršitve zakona o prevzemih pri pridobivanju delnic največjega slovenskega trgovca s strani družb Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska in Infond Holding v letih 2005 do 2007.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 12. 2011 Stran: 9

Mercator Sodišče: Čeprav Laško ni objavilo prevzemne ponudbe, mali delničarji niso upravičeni do odškodnine

Ljubljana - Mali delničarji Mercatorja niso upravičeni do odškodnine, ker družbe iz skupine Laško leta 2007 niso objavile prevzemne ponudbe za Mercator, je odločilo Okrožno sodišče v Ljubljani.

Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj odločilo v gospodarskem sporu med malimi delničarji Mercatorja in Skupino Pivovarna Laško. S tožbo 30 malih delničarjev dokazuje, da bi Laščani že leta 2007 morali objaviti prevzemno ponudbo za Mercator. Na to je pred dvema letoma opozorila tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Laščanom odvzela glasovalne pravice v Mercatorju, vendar Laščani niti po ukrepanju regulatorja kapitalskega trga niso objavili prevzemne ponudbe za Mercator. Zato so mali delničarji proti Laščanom sprožili odškodninsko tožbo (z njo zahtevajo odškodnino v višini 211,38 evra na delnico, skupaj okoli 1,5 milijona evrov), vendar je ljubljansko okrožno sodišče njihov zahtevek zavrnilo kot neutemeljen.

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 12. 2011 Stran: 8

Okrožno sodišče v Ljubljani je kot neutemeljen zavrnilo tožbeni zahtevek VZMD za plačilo odškodnine delničarjem Mercatorja z naslova domnevne kršitve zakona o prevzemih pri pridobivanju delnic največjega slovenskega trgovca s strani družb Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska in Infond Holding v letih 2005-2007.

Pivovarna Laško je po spletnih straneh Ljubljanske borze sporočila, da je prejela sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani, s katero je sodišče v vzorčnem postopku v gospodarskem sporu proti Pivovarni Laško, Pivovarni Union in Radenski kot neutemeljen zavrnilo tožbeni zahtevek delničarja družbe Mercator za plačilo odškodnine z naslova domnevne kršitve zakona o prevzemih pri pridobivanju delnic družbe Mercator s strani družb Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska in Infond Holding v letih od 2005 do 2007. Sodba še ni pravnomočna.