Pivovarna Laško

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dnevne novice
Datum: 05. 05. 2012 Stran: 3

Prejemki pogosto bajni tudi tam, kjer je izguba

Plače slovenske podjetniško-upravljavske elite Med najbolje nagrajenimi tudi predsedniki uprav Save, NKBM in Pivovarne Laško. Prejemki uprav podjetij in nadzornih svetov, kijih razkrivajo letna poročila 2011, kažejo, da v kar številnih primerih ni tesne povezave med njihovimi zaslužki in rezultati družbe.

Med desetimi najbolje nagrajenimi in plačanimi predsedniki uprav in njihovih celotnih ekip so kar trije, ki vodijo družbe in sisteme, ki so v izgubi. Kranjska Sava ima več kakor 157 milijonov evrov izgube, NKBM 70 milijonov, Skupina Pivovarna Laško 15,3 milijona evrov. Helios sodi med podjetja, ki so v stečajni masi propadlih Zvonov, a je leto končal z 1,3 milijona evrov dobička. Luka Koper lovi ravnotežje tik nad gladino z 0,5 milijona evrov čistega dobička. Istrabenz se lahko pohvali z dobrimi 23 milijoni evrov čistega poslovnega izida, a toliko mu je ostalo, če poenostavimo, po tem, ko je prodal svoji družbi Instalacije in IG energetski sistemi za celih 48 milijonov evrov. Izgubarske luknje so med temi družbami velike, v lastniških povezavah in slabitvah, ki jih terjajo slabe naložbe, pa so včasih videti nerešljive.

A to se pri prejemkih vodilnih prav veliko ne pozna. Povprečni bruto prejemki najbolje plačanih se gibljejo od 16.000 do dobrih 22.000 evrov. Izjemi sta Janez Bohorič in Matjaž Kovačič, saj je njune lanske prejemke lepo zaokrožila še odpravnina; Kovačič je tako, kljub temu da je NKBM pristala v globoki izgubi, prejel v povprečju skoraj 18.000 evrov bruto, Janez Bohorič pa, potem ko je »njegova« Sava lani podvojila izgubo, na 157 milijonov evrov, 26.000 evrov bruto.

Tudi nadzorniki bank niso reveži

Prejemki uprav NLB in Abanke so skromnejši kakor leta 2010. O prejemkih nadzornikov pa se tudi v bančnih družbah zdi, da so tako rekoč neodvisni od stanja v njihovih bilancah. Če se nismo ušteli pri seštevanju, so si nadzorniki NKBM prislužili skupaj kar 178.000 evrov, nadzorniki NLB, kjer je treba upoštevati tudi mednarodno sestavo, pa slabih 170.000 evrov. Tudi sicer se zdijo prejemki nadzornih svetov precej neodvisni od rezultatov družb, med dobro nagrajenimi je vsekakor NS NKBM, ki je prejel več kakor 178.000 evrov. Rekorder med nadzorniškimi ekipami je NS Mercatorja, ki ga je lani vodil Robert Šega; 12-članski je lani skupno prejel 235.000 evrov bruto.

Videti je, da nadzorniki vestno upoštevajo priporočila, po katerih so v zadnjem času spet plačani vsak mesec za opravljanje nadzorniške funkcije, pripadajo pa jim tudi sejnina in drugi stroški. Tudi če bi posameznik opravljal zgolj dve nadzorniški funkciji, bi v povprečju lahko dobil kakšnih 3000 evrov bruto na mesec; sejnine in vse drugo bi bili »za povrh«, da ne omenjamo dodatnih funkcij v različnih komisijah.

Nekateri prejemki tudi ekscesni

Naša podjetniška upravljavska elita se s krizo in njenimi izzivi različno spopada, a pri njenih prejemkih to ni tako jasno izpostavljeno. Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije MDS, ugotavlja: »Nekateri prejemki vodilnih so normalni, drugi ekscesni. Glede na zadolženost podjetja ali sistema bi morali biti vodilni med prvimi, ki bi si morali znižati plače. Vsaj na tistih 'Lahovnikovih' 12.500 evrov bruto.« Tudi z nadzorniki je podobno, tri nadzorne funkcije so lahko že izjemno solidna bruto plača. Stankovič meni, da bi bili profesionalni nadzorniki boljša rešitev, kakor je sedanja, ko najbolj izpostavljeni predsedniki uprav sedijo v najbolj izpostavljenih nadzornih svetih nekaterih največjih družb. Sicer pa tudi Stankovič meni, da bi bilo smiselno v državi tako na ravni ministrstev kot stanovskih združenj razmišljati o nekakšnem novem Lahovnikovem zakonu in previsoke prejemke znižati, še zlasti v podjetjih, kjer imajo težave.

Medij: Finance Avtorji: Karel Lipnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2012

Od danes bo v bazi AJPES brezplačno dostopna večina lanskih bilanc, poslovnih izidov in letnih poročil; svetujemo, katerim postavkam namenite svojo pozornost.

Če se večina podjetnikov brez večjih težav prebije skozi izkaz poslovnega izida, pa se je vsaj v prejšnjih letih malokdo ustavil pri bilanci stanja. Toda ta nam pogosto veliko več pove o finančni stabilnosti podjetja. Svetujemo, kako je treba »brati« bilanco stanja.

Vnaprej opozarjamo, da naše razlage niso formalno strokovne, ampak so posplošene, da bi bile razumljive vsem bralcem. Pod drobnogled smo vzeli bilanco stanja iz letnega poročila skupine Helios , največjega slovenskega proizvajalca premazov , ki je v ponedeljek objavil letno poročilo.

Bilanca stanja sta dva ločena popisa. Prvi je popoln popis premoženja, s katerim podjetje oziroma skupina razpolaga. Seznam premoženja obsega vse od stolov in miz v pisarnah do delovnih strojev, stavb in patentnih pravic.

Drugi seznam je popis virov premoženja, ki nam pove, kako je podjetje to premoženje dobilo. Na tem seznamu so vplačila lastnikov in minuli nerazdeljeni ustvarjeni dobički družbe, ki skupaj sestavljajo lastniški kapital. Preostali del bilance virov premoženja so najeta posojila in poslovne obveznosti družbe. Skupni vrednosti na obeh seznamih morata biti enaki.
Poglejmo, kje se skriva največ nevarnosti, ko pregledujemo »zdravje« podjetja.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 04. 2012 Stran: 9

Nadzorni svet Do nadaljnjega v osemčlanski sestavi - Imenovali so revizijsko in kadrovsko komisijo, zadnja bo pripravila izbor nove ekipe

Ljubljana - Poglavitna točka dnevnega reda včerajšnje seje nadzornega sveta Mercatorja je bila konstituiranje in izvolitev vodstva nadzornikov. Izteklo seje po pričakovanju: krmilo je zdaj osemčlanski nadzorni svet prepustil ekonomistu Mateju Lahovniku, njegov namestnik pa bo v prihodnjem mandatu Rok Rozman.

Potem ko so delničarji na skupščini 30. marca izglasovali odpoklic starega nadzornega sveta poldrugo leto pred iztekom njegovega mandata, so izvolili šest novih predstavnikov kapitala. To so storili po spremembi statuta, ki poslej določa devetčlanski nadzorni svet; samo tretjina mest bo pripadla predstavnikom zaposlenih. Še preden je svet delavcev določil tri svoje predstavnike, se je že izpraznilo eno mesto med »kapitalci«, saj je kot nadzornica Mercatorja nepreklicno odstopila Mirjam Hočevar, članica uprave Pivovarne Laško.

Kot vedo povedati naši viri, se nadzorniki včeraj še niso spustili globoko v vsebinsko razpravo o poslovanju družbe, ki jo bodo nadzirali, ampak so se bolj posvetili organizaciji svojega prihodnjega dela. Tako so izvolili predsednika nadzornega organa in njegovega namestnika. Predsednik je postal ekonomist dr. Matej Lahovnik, ki ga je v nadzorni svet predlagala Pivovarna Laško, v času odsotnosti pa bo na njegovo mesto sedel Rok Rozman, prokurist v banki UniCredit. Poleg njiju bodo interese delničarjev zastopali še Marjeta Zevnik (Pivovarna Laško), Boris Galič (Allianz Zagreb) in zdenko Podlesnik (Celjska borznoposredniška hiša CBH), interese zaposlenih pa mercatorjevci Mateja Sirec, Ivan Valand in Sandi Leban. Zadnji trije člani bodo pravzaprav poskrbeli za kontinuiteto, saj so bili na isti funkciji že v prejšnjem mandatu.

Revizijska in kadrovska komisija

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 04. 2012 Stran: 9

Matej Lahovnik prvi Mercatorjev nadzornik Zdenko Podlesnik kljub nekaterim drugačnim pričakovanjem ne odstopa kot nadzornik Mercatorja. Kadrovska komisija nadzornega sveta že pričela postopek imenovanja nove Mercatorjeve uprave

Pred kratkim imenovani novi nadzorni svet Mercatorja se je včeraj sestal na konstitutivni seji. Po napovedih je predsednik nadzornega sveta postal ekonomist dr. Matej Lahovnik, nekdanji gospodarski minister v Ropovi in Pahorjevi vladi, Lahovnikov namestnik pa Rok Rozman, sicer prokurist Unicredit banke Slovenija. V nadzornem svetu Mercatorja kapital po novem zastopajo še Marjeta Zevnik (Pivovarna Laško), Zdenko Podlesnik (družbe NFD) in Boris Galič (Allianz Zagreb). Svet delavcev pa je na petkovi seji od nekdanjih šestih članov iz nadzornega sveta odpoklical Jožeta Cvetka, Janeza Strnišo in Ivico Župetiča, v nadzornem svetu pa ostajajo Mateja Sirec, Ivan Valand in Sandi Leban.

Podlesnik ni več šef nadzornikov Finetola

Nadzorni svet Mercatorja trenutno šteje le osem članov (v preteklosti tudi dvanajst), saj je nedavno po nekaj dneh od imenovanja kot nadzornica že odstopila Miljam Hočevar, sicer članica uprave Pivovarne Laško za finančno področje. Nekateri so včeraj pričakovali tudi odstop Zdenka Podlesnika, ki je bil do lanskega avgusta predsednik nadzornega sveta družbe Finetol, ki naj bi ji zdaj grozil stečaj, Mercatorju pa, da v skladu z zakonodajo ne bi smel sodelovati na javnih razpisih in bi lahko izgubil veliko prihodkov. Novoizvoljeni predsednik Mercatorjevega nadzornega sveta Matej Lahovnik je po včerajšnji seji povedal, da je vsak član nadzornega sveta Mercatorja zbrane seznanil z vsemi relevantnimi informacijami, hkrati so tudi vsi zagotovili, da ne bodo delovali v škodo družbe, ki jo nadzirajo.

Medij: In store Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 10. 04. 2012  Stran: 8

Uprava Mercatorja je zaradi nezaupanja z večjimi lastniki kolektivno odstopila. Največji lastniki so: Pivovarna Laško (23,34-odstotka družbe), Nova ljubljanska banka (skoraj 1 1 odstotkov) in Unicredit banka Slovenije (8,01 odstotka). 30. marca so objavili, da je petčlanska uprava Mercatorja v sestavi Žiga Debeljak, Vera Aljančič Falež, Melita Kolbezen, Stanka Curovič in Peter Zavrl podala odstopno izjavo. Novi člani nadzornega sveta so naslednji dan na skupščini postali: Zdenko Podlesnik, Matej Lahovnik, Mirjam Hočevar, Marjeta Zevnik, Rok Rozman in Borisa Galič. Uprava je ponudila svoje delo v času do poteka mandata. Delničarji so na skupščini podprli nasprotni predlog družb iz Skupine Pivovarna Laško, ki so namesto 4,5 evra bruto dividende za delnico zahtevala izplačilo šestih evrov bruto dividende za delnico. Predlog Skupine Pivovarna Laško je dobil 97-odstotno podporo. To pomeni, da bo Mercator namesto predlaganih 1,7 milijonov za dividende izplačal več kot 22 milijonov evrov. Delničarji so z 98-odstotno večino nadzornemu svetu podelili razrešnico za delo v letu 2011, medtem ko je predlog za razrešnico upravi dobila le 68-odstotno podporo. Predlog za povečanje osnovnega kapitala za do največ 20 odstotkov v naslednjih petih letih ni dobil zadostne podpore. Delničarji so z 93 -odstotno večino podprli zahtevo Unicredit banke za preveritev namere za prevzem Pivovarne Laško, čeprav so v Mercatorju to revizijo že opravili. Predsednik društva MDS Rajko Stankovič je napovedal izpodbijanje te revizije, ker pri glasovanju delničarji niso imeli vseh podatkov.

Medij: In store Avtorji: Đurovič Igor Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 10. 04. 2012  Stran: 20

razmišljanja in komentarji

V času gospodarske krize in recesije se je v škripcih znašlo tudi veliko slovenskih podjetij, ki so bila in so še vedno uspešna, a so pred velikimi izzivi. Med temi je tudi Pivovarna Laško, kije hkrati tudi lastnica druge največje slovenske pivovarne, Uniona. Vprašanje, ki smo ga naslovili sogovornikom, se je glasilo: Kako gledate na stanje v Pivovarni Laško in ali je za rešitev skupine boljše novo zadolževanje ali prodaja?

Kot smo pisali v prejšnji številki, je predsednik uprave skupine Pivovarna Laško Dušan Zorko povedal, da se bo postopek prodaje Mercatorja moral nadaljevati. "Če se bo prodal Mercator, se bo prodalo Laško," je dejal takrat in poudaril: "Tudi mi potrebujemo stabilnega lastnika'' Skupina Laško se bo z vsem premoženjem po Zorkovih pojasnilih težko prodala: "Tudi posamezno ne bo lahko, zdaj se govori o prodaji Uniona, a tudi to bi bilo težko. Union ima 12 odstotkov Mercatorja." Zorko je takrat še navedel, da se inte-Dušan Zorko, predsednik uprave Skupine Pivovarna Laško resenti za nakup redno oglašajo, tokrat pa je na postavljeno vprašanje za InStore odgovoril takole: "V Skupini Laško zadnja leta intenzivno izvajamo sanacijo finančnih razmer v podjetjih, ki so nastale v preteklosti zaradi prevelikega zadolževanja. Rešitev vidimo v kombinaciji "dezinvestiranja" vsega premoženja, ki ne predstavlja našega osnovnega posla, dolgoročnega reprogramiranja bančnih posojil in v skladu s poslovno strategijo rasti prihodkov, predvsem, na tujih trgih. Kakršnokoli zadolževanje zato seveda ne pride v poštev."

Medij: Dnevnik Avtorji: P. C. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 05. 04. 2012 Stran: 19

Taktično umikanje Laščanov pred regulatorji

To zelo verjetno potrjuje, da se je Hočevarjeva iz nadzornega sveta Mercatorja predčasno umaknila zaradi morebitnega postopka Urada za varstvo konkurence (UVK). Ta je vponedeljek napovedal, da bo preučil obstoj vertikalne koncentracije, ki naj bi nastala po tem, ko je Laščanom, sicer pomembnim dobaviteljem Mercatorja v nadzorni svet trgovca uspelo spraviti kar dve članici uprave pivovarne.

»Gre za manever, s katerim se želijo izogniti regulatorjem,« se strinja predsednik združenja malih delničarjev (MDS) Rajko Stankovič, ki je potrdil, da je včeraj na sodišče prav zaradi »negativne vertikalne koncentracije« vložil izpodbojno tožbo na sklep o imenovanju nadzornikov. Za zdaj ni znano, ali namerava iz nadzornega sveta odstopiti tudi Zevnikova, ki je v istih »težavah« kot Hočevarjeva.