Pivovarna Laško
Laščani bodo iz Radenske in Uniona pobrali dividende
Medij: Dnevnik Avtorji: M.P.,T.M. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 08. 2012 Stran: 7
Ljubljana - Radenska bo morala letos za izplačilo dividend nameniti kar pet milijonov evrov oziroma štirikrat več, kot sta prvotno predlagala njena uprava in nadzorni svet. Tako je namreč na ponedeljkovi skupščini družbe odločila Pivovarna Laško, ki ima v lasti večinski delež Radenske. Predsednik uprave Laščanov Dušan Zorko je utemeljil, da je tolikšno izplačilo skladno s pogoji iz kreditnih pogodb z bankami. Je pa zato direktor Radenske Milan Hojnik takoj po razglasitvi sklepa opozoril, da bodo zaradi izplačila dividend nastale likvidnostne težave, ki pa jih bodo poskušali rešiti. Nekaj več kot 2,7 milijona evrov dividend bo morala za izplačilo dividend letos nameniti tudi Pivovarna Union. Pivovarna Laško bo tako od svojih dveh hčerinskih podjetij letos pobrala za okoli 6,8 milijona evrov bruto dividend. Na obeh skupščinah je sicer mali delničar Marko Potočnik predlagal, da se dividende njim izplačajo v denarju, Pivovarna Laško pa jih kompenzira s posojili, ki jih je prejela od Radenske in Pivovarne Union, vendar ga večinski lastnik ni uslišal.
V Unionu šlo gladko, Laško po napovedih spet brez dokapitalizacije
Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 28. 08. 2012 Stran: 9
Pivovarna Laško, ki skoraj povsem obvladuje Pivovarno Union, ni imela težav pri glasovanju na seji skupščine hčerinske družbe. Jutri pa bo prav Laško verjetno dobilo novo košarico svojih lastnikov.
Laško bo sicer iz dividende Uniona dobilo skoraj 2,7 milijona evrov, kolikor bilančnega dobička so razdelili včeraj. Dobri trije milijoni evrov bilančnega dobička so še ostali nerazporejeni. Uprava je dobila tudi pooblastilo za nakup lastnih delnic po ceni med sto in 200 evri. Ob tem spomnimo na sodbo, ki jo je sredi julija dobil eden od malih delničarjev Uniona: sodišče je namreč ugodilo njegovi zahtevi po iztisnitvi iz kapitala Uniona po ceni 470 evrov. Toliko bi Laško, ce bi sodba obveljala, moralo izplačati tudi drugim delničarjem, ki bi zahtevali iztisnitev. Laško seje sicer zoper sodbo pritožilo.
Jutri brez dokapitalizacije
Laščani testirajo voljo lastnikov za dokapitalizacijo
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 08. 2012 Stran: 9
Skupščine ... Pivovarna Laško si želi svežega denarja, a ni znano, kdo od delničarjev ji ga lahko zagotovi - Danes skupščina in NS časnika
Ljubljana - Uprava Pivovarne Laško bo na jutrišnji skupščini znova testirala voljo lastnikov za povečanje osnovnega kapitala. Po njenem predlogu bi osnovni kapital povečali za 36,5 milijona evrov, negotovo pa je, kdo od lastnikov ima denar za vplačilo, je dejal Rajko Stankovič, predsednik društva MDS.
Uprava Pivovarne Laško (PL) je v zadnjih dveh letih že dvakrat testirala voljo lastnikov za dokapitalizacijo. V obeh primerih neuspešno, saj so lastniki, predvsem banke, njen predlog zavrnili. Zdaj sledi nov poskus. Tudi tokrat uprava predlaga lastnikom dokapitalizacijo do višine osnovnega kapitala družbe, torej za največ 36,5 milijona evrov, vendar še ni znano, ali bodo lastniki takšen sklep tudi izglasovali.
»Dokapitalizacija je potrebna, vendar se bojimo, da razen bank in morda predstavnikov državnih delničarjev nihče od drugih lastnikov nima denarja. Tudi NLB se spopada z veliko izgubo in negotovo je, ali si sodelovanje pri dokapitalizaciji sploh lahko privošči,« je včeraj dejal predsednik društva MDS Rajko Stankovič.
Ta teden pravi plaz skupščin družb, celo v nedeljo
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Grgič Maja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 27. 08. 2012 Stran: 3
Na potezi so delničarji Tudi o dokapitalizaciji Pivovarne Laško -V Perutnini Ptuj delničarji s predlogom, da se Glaser ju ne podeli razrešnice
Ljubljana - Pred nami je teden skupščin, precej več kot sto jih bo v prihodnjih petih dneh. Uvod v skupščinski teden pa je bil včeraj v Kulturnem centru Rogaška, kjer so se delničarji še pred nedeljskim kosilom zbrali na skupščini Zdravilišča Rogaška.
Zakaj je bila skupščina v nedeljo ob 9. uri zjutraj, smo vprašali predsednika uprave družbe Mateja Goričana. »Termin smo morali uskladiti z notarko in predsednikom skupščine, drugače ni šlo. Poleg tega smo morali zagotoviti primeren prostor za vse udeležence, Rogaška pa je v tem času precej zasedena,« je odgovoril. Zdravilišče Rogaška ima 272 imetnikov delnic, ukvarja pa se z distribucijo termalne vode in upravljanjem parka v Rogaški Slatini, ne upravlja pa hotelov.
Iz Društva malih delničarjev so po skupščini sporočili, da »mali delničarji takšnim trikom, ki naj bi bili namenjeni manjši udeležbi, ne nasedamo več in smo se kljub zgodnji nedeljski 9. uri te udeležili in izkazali svoje nezadovoljstvo z delom uprave in NS z enotnim negativnim glasovanjem proti vsem predlaganim sklepom skupščine«. Predstavnik DMS je na skupščini zaradi procesnih napak zahteval prestavitev oziroma ponoven sklic skupščine. S preložitvijo skupščine se je strinjala tudi notarka, a je predsedujoči skupščino kljub temu izpeljal, zato je bila napovedana zahteva za ničnost, ki jo je vložilo kar 37,97 odstotka malih delničarjev. Ti so napovedali izpodbijanje vseh sprejetih sklepov na skupščini, tako tudi o podelitvi razrešnice nadzornikom in upravi. Mali delničarji so opozorili še na lanski sklep o izvedbi posebne revizije, za katero pa do zdaj ni bila še niti podpisana pogodba z revizijsko hišo.
V Intereurppi o prodaji Čehova
Kako se je proti Večeru temnilo
Medij: Večer Avtorji: Kocjan Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 25. 08. 2012 Stran: 4
Nova KBM je skušala po nareku politike odigrati vlogo Večerovega grobarja od privatizacije do danes, ko se je izkazalo, daje načrt poskusa prevzema Večera od mikropodjetja 3Lan slonel prav na uslugah te ustanove
Da je za celotnim scenarijem poskusa najverjetnejšega uničenja Večera stala Nova KBM, je pravzaprav simptomatično. In nekako pričakovano. A zato nič bolj razumljivo. Kajti prav ta druga največja državna banka, pred krizo štajerski finančni steber, je kot lakaj nekdaj vladajočih politik odigrala ključno vlogo pri lastninjenju Večera. Da se je polastila vpliva na drugi največji časopis v državi, ni zraslo le na zelnikih vodilnih v drugi največji banki. To se je zgodilo zato, ker je Večer postal premočan, preveč neodvisen in preveč uspešen, da bi gospodje v prestolnici to razumeli.
Ko je Večer podiral rekorde ...
Skupina Laško ob polletju uspešna
Medij: Novi tednik Celje Avtorji: I. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 08. 2012 Stran: 5
Skupina Pivovarna Laško je v prvem letošnjem polletju ustvarila 113 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 2,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja je znašal 17,2 milijona evrov, kar pomeni 12-odstotno zvišanje - kot so v torek ugotavljali člani nadzornega sveta, pa je najbolj pomembno dejstvo, da so v prvih šestih mesecih lahko redno plačevali obresti ter so v tem času laški in ljubljanski pivovarji poplačali tudi 5,4 milijona evrov obrokov kreditov iz preteklih let.
Skupina Laško je v tem času prodala 1,8 milijona hektolitrov pijač, od tega na domačem trgu okrog 1,3 milijona hektolitrov, na tuje trge pa so izvozili 562 tisoč hektolitrov pijač. Družbe pijačnega dela skupine so v prvih šestih mesecih ustvarile 106 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje proizvodov in storitev, kar je sicer za 3 odstotke manj kot lani v tem času in pomeni 45-odstotno realizacijo plana za leto 2012, a so s povečano stroškovno učinkovitostjo skoraj za desetino izboljšale dobiček iz poslovanja na 15 milijonov evrov.
Kdo bo plačal sedem evrov za delnico Abanke, ki je na borzi štiri evre?
Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 21. 08. 2012 Stran: 13
Abanka, ki ima dobrih osem odstotkov slovenskega bančnega trga, danes začenja prodajo dokapitalizacijskih delnic. Koliko od 50 milijonov evrov ji bo uspelo zbrati, je odvisno predvsem od politične volje oziroma največje lastnice, to je Zavarovalnice Triglav, saj mnogi preostali lastniki nimajo niti za kruh, priznavajo neuradno. Ta dokapitalizacija Abanke, ki posluje z izgubo, ne bo rešila.
Zavarovalnica Triglav ima kot največja, 25,6-odstotna lastnica Abanke, vprihodnjih 14 dneh predkupno pravico za 12,8 milijona evrov dokapitalizacijskih delnic, vzajemni sklad Triglav Steber 1 pa še za 3,7 milijona. Koliko bo zavarovalnica vplačala (zlasti v drugem krogu prodaje), utegne biti znano prihodnji teden, ko bo predvidoma zasedal nadzorni svet. Druga največja lastnica Abanke, kranjska Sava, novih delnic gotovo ne bo vplačala - zaradi tega se ji bo delež morebiti zmanjšal za polovico -, prav tako jih ne bo denimo državna Slovenska odškodninska družba, v Gorenjski banki o vplačilu še molčijo. Jasno je že, da bo večina dokapitalizacijskih delnic ostala za drugi, odprti krog prodaje vprvi polovici septembra.
Za male vlagatelje cenejši nakup na borzi
20. skupščina družbe Pivovarna Laško, d.d.
Od 10.08. do 25.08.2012 poteka zbiranje pooblastil za 20. redno skupščino družbe Pivovarna Laško, d.d., ki bo potekala 29.08.2012 ob 13.00 uri, v dvorani Kulturnega centra Laško, Trg svobode 6, Laško.
Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naslov družbe (Pivovarna Laško, d.d., Trubarjeva ulica 28, 3270 Laško).
Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Pivovarna Laško pa kliknite tukaj.
Žugelj NLB in Banki Celje vrnil glasove v Laškem, škoda pa je že bila storjena
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 08. 2012 Stran: 8
Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) in Banka Celje sta v začetku tedna znova dobili glasovalne pravice za njun 26-odstotni delež Pivovarne Laško, ki jima jih je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pod vodstvom Damjana Žuglja prvič vzela že septembra 2010.
Za ustavitev postopkov proti obema bankama so se na ATVP uradno odločili, ker je konec maja začel veljati spremenjen zakon o prevzemih, ki je prevzemni prag zvišal s 25 na 33 odstotkov. Toda, kot opozarjajo pravni strokovnjaki, agencija tudi brez spremembe prevzemne zakonodaje ni imela večjih možnosti za uspeh. Vrhovno sodišče je namreč že konec lanskega leta odpravilo odločbo ATVP, saj so na agenciji zmotno uporabili določbe zakona o prevzemih in kršili zakon o upravnem sporu. Toda Žugelj se ni vdal in je januarja letos, tik pred skupščino Laškega, z istimi argumenti Banki Celje in NLB znova vzel glasovalne pravice. Celoten postopek je ATVP sicer gradila na domnevi, da sta banki pri zasegu delnic Infondu Holdingu Boška Šrota sredi leta 2009 delovali usklajeno, čeprav je tedaj v razmaku vsega nekaj dni Infond Holding rubilo še pet drugih bank, ki pa jim Žugelj ni vzel glasovalnih pravic.
Srbski Topiko pahnil Skupino Perutnina Ptuj v milijonsko izgubo
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 08. 2012 Stran: 8
Revizorji KPMG so na letno poročilo Perutnine Ptuj izdali mnenje s pridržkom
Ljubljana - Skupina Perutnina Ptuj je lani že tretje zaporedno leto končala v izgubi, ki jo predsednik uprave ptujske družbe Roman Glaser pripisuje zlasti visoki rasti cen surovin. Toda stroški blaga in materiala so se lani v Skupini Perutnina Ptuj zvišali le za 6,5 odstotka oziroma za 0,2 odstotka več, kot je znašala rast čistih prihodkov, in tako na slabše poslovanje praktično niso imeli večjega vpliva.
Iz letnega poročila, ki ga v družbi še vedno niso javno objavili in je dostopno zgolj na sedežu podjetja, je razvidno, da je bil ključni krivec za lanskoletno izgubo srbski Topiko. Samo lani je srbska družba, ki seje vminulem letu združila s Tehnoopremo in Perutnino Ptuj Beograd, ustvarila še tri milijone evrov čiste izgube, v štirih letih pa že 13 milijonov evrov. To izgubo morajo v Perutnini Ptuj pokrivati z vedno novimi dokapitalizacijami, do zdaj pa so v Topiko vložili že 15,6 milijona evrov. Kljub konstantnim izgubam in slabi finančni sliki naložbe v to hčerinsko družbo še niso slabili. Revizorji BDO Revizije so v posebni reviziji poslovanja Skupine Perutnina Ptuj nakup Tehnoopreme (tedanje lastnice Topika) sicer označili kot »ekonomsko upravičen«, čeprav so hkrati v istem poročilu zapisali, daje imela srbska skupina v času nakupa blokirane račune in negativen kapital, banke pa sojo želele poslati v stečaj.
Vrednotenje Topika paje bil tudi eden od ključnih razlogov, zakaj so revizorji družbe KPMG letnemu poročilu Perutnine Ptuj izdali mnenje s pridržki. Kot so zapisali v KPMG, jim uprava Perutnine Ptuj ni predložila ustrezne ocene vrednosti družbe, na podlagi katere jo Perutnina Ptuj v svojih bilancah vrednoti na slabih 16 milijonov evrov oziroma po 7-krat višji vrednosti, kot znaša kapital srbske družbe. Revizorji v svojem mnenju k letnemu poročilu hkrati opozarjajo, da Perutnina Ptuj ni oblikovala še nobenih popravkov za 10-milijonsko posojilo propadlima Infondu Holdingu in Centru Naložbam. Vračilo tega posojila Glaser sedaj zahteva od Pivovarne Laško, kjer pa patronatske izjave, ki jo je podpisal Boško Šrot, ne priznavajo.







