Pivovarna Laško

Od 30.05. do 16.06.2013 poteka zbiranje pooblastil za 21. redno skupščino družbe Pivovarna Laško, d.d., ki bo potekala 20.06.2013 ob 13.00 uri, v dvorani Kulturnega centra Laško, Trg svobode 6, Laško.

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naslov družbe (Pivovarna Laško, d.d., Trubarjeva ulica 28, 3270 Laško).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Pivovarna Laško pa kliknite tukaj.

Medij: Večer Avtorji: D.T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 05. 2013 Stran: 8

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) za nadomestnega člana Perutnine Ptuj, ki ga družba nima že vse od leta 2010, ko je umrl Ivan Zupanič, predlaga dr. Boruta Bratino. VZMD je v preteklosti pri pridobivanju glasovalnih pooblastil že večkrat sodeloval z upravo Perutnine. Bratina, ki je trenutno že nadzornik v Banki Koper in Pivovarni Laško, je bil pred leti tudi nadzornik v Novi KBM. In četudi se je v zvezi z družbo Pomhold, s katero naj bi bila banka "izgubila" blizu 10 milijonov evrov posojenega denarja, bolj omenjalo dr. Dušana Jovanoviča, ki je 0,67-odstotni lastnik Pomholda v stečaju, je Bratina v Pomholdu celo 5,95-odstotni lastnik. Borut Bratina je ustanovitelj mariborskega inštituta IECG, ki je v preteklosti izdalo ekonomsko -pravna mnenja za številna podjetja, na splošno pa je eden večjih strokovnjakov za gospodarsko pravo v Sloveniji in dokaj aktiven tudi v Združenju nadzornikov Slovenije.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 05. 2013 Stran: 8

Perutnina Ptuj

Perutnina Ptuj bo po neuradnih informacijah že v kratkem sklicala skupščino, na kateri bodo delničarji ponovno odločali tudi o imenovanju posebnega revizorja.

Uprava Perutnine Ptuj pod vodstvom Romana Glaserja bo po neuradnih informacijah že v naslednjih dneh sklicala skupščino, ki jo bodo letos v družbi očitno izvedli bistveno hitreje kot v zadnjih letih.

Gradivo za skupščino naj bi nadzorni svet predvidoma potrdil že v začetku prihodnjega tedna. Že v petek pa se izteče tudi rok, do katerega bodo v ptujski skupini zbirali kandidature za nove člane nadzornega sveta. Sedanjim članom nadzornega sveta se namreč v začetku septembra izteče mandat, v Perutnini Ptuj pa so javni poziv za zbiranje kandidatur šele pred nekaj dnevi objavili na svoji spletni strani.

Delničarji Perutnine Ptuj bodo na letošnji skupščini znova odločali tudi o imenovanju posebnega revizorja. Višje sodišče je namreč po letu in pol pritrdilo Kapitalski družbi (Kad) in razveljavilo sklep o imenovanju posebnega revizorja, ki so ga namesto delničarjev izbrali kar člani nadzornega sveta, kar je v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah. Zahtevo za posebno revizijo sta Kad in Modra zavarovalnica po naših informacijah že pred tedni poslala na Perutnino Ptuj, vendar so se v družbi očitno odločili, da zaradi tega ne bodo sklicevali izredne skupščine, temveč bodo o tem predlogu delničarji odločali na redni letni skupščini. Poleg poslov z nekdanjim predsednikom uprave Merkurja Binetom Kordežem naj bi posebni revizor preveril zlasti ozadje preprodaj nekaterih hčerinskih podjetij, ki so končala v posredni lasti menedžerjev Perutnine Ptuj, ter posojila, ki jih je ptujska skupina odobrila družbam, povezanim z bivšim predsednikom uprave Pivovarne Laško Boškom Šrotom. Spomnimo, da je Glaser z nasprotnim predlogom na predlanski skupščini iz posebne revizije izključil prav posojila, ki jih je Perutnina Ptuj odobrila pod njegovim vodstvom.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 05. 2013 Stran: 8

Četudi je rast osrednjega indeksa Ljubljanske borze (SBI TOP) v tem tednu nekoliko popustila in je indeks z ravni 650 zdrsnil na 625 indeksnih točk, je tečaj nekaterih delnic po četrtkovi objavi vlade o nameravani prodaji 15 podjetij, kjer ima država (nejposredno lastniške deleže, včeraj precej porasel. Država naj bi se namreč v popolnosti lastniško umaknila tudi iz sedmih borznih podjetij - Aerodroma Ljubljana, Cinkarne Celje, Heliosa, Nove KBM, Telekoma Slovenije, Uniorja in Žita. Delnici ljubljanskega Aerodroma in Cinkarne sta včeraj pridobili celo več kot deset odstotkov, domžalskega Heliosa dobrih osem odstotkov. A prava zvezda je bila delnica Telekoma Slovenije. Njen tečaj je včeraj z ravni 97 evrov odskočil na 104 evre ali za več kot sedem odstotkov, ob tem pa so borzniki s to delnico opravili za 1,2 milijona evrov prometa ali krepko več kot z vsemi drugimi vrednostnimi papirji skupaj. Ugiba se, da bi lahko prevzemna cena za delnico Telekoma Slovenije segla vse do 160 evrov, kar kupcem te delnice pušča precej prostora za nadaljnjo rast tečaja.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 05. 2013 Stran: 7

Menedžerske družbe

Prve objave poslovnih rezultatov menedžerskih družb za leto 2012 razkrivajo, da se njihove obveznosti niso kaj dosti znižale. Če so nekaterim družbam šteti dnevi, druge, sicer redke, poslujejo vedno bolje in presegajo rekorde.

Velik del slovenskih menedžerjev, ki so se pred leti odločili za prevzem družb, danes le nemočno opazuje, kako se jim finančno nevzdržna konstrukcija podira pred očmi. Redki od njih bankam brez težav poravnavajo obresti na posojila, kaj šele glavnice. Sodeč po prvih objavah rezultatov menedžerskih družb se je v letu 2012 odplačevanje finančnih obveznosti skorajda ustavilo, po drugi strani pa se vrednost njihovega kapitala še naprej znižuje.

Za vratom enaki dolgovi kot pred štirimi leti

Če je skoraj 60 za zdaj še preživelih menedžerskih družb v leto 2009 zakorakalo z več kot 700 milijoni evrov finančnih obveznosti, v veliki večini kratkoročnih, je slika štiri leta kasneje katastrofalna. Po naših grobih ocenah so izpostavljenost zmanjšale za manj kot sto milijonov evrov, in še to predvsem na račun prevzetih družb. Petindvajset menedžerskih družb, ki so včeraj objavile poslovne rezultate za leto 2012, je po visokih izgubah v letih 2009, 2010 in 20ll poslovalo nekoliko bolje. Kljub temu je primerjava pokazala, da jim za vratom visijo domala enaki dolgovi kot pred štirimi leti. Tudi njihov skupni kapital je glede na konec leta 2008 za kar tretjino nižji. Pri tem je treba upoštevati še, da so lani konec svoje poslovne poti med drugim dočakali Primorje Hoiding, FB Investicije Igorja Bavčarja in PSL Storitve (nekdanja lastnica Save), ki so imeli skupno za skoraj 70 milijonov evrov obveznosti.

(Nekdanjim) menedžerjem Probanke zmanjkuje časa

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 05. 2013 Stran: 8

SBI TOP, osrednji indeks Ljubljanske borze, je v skrajšanem borznem tednu, ko se je trgovalo zgolj tri dni, pridobil še štiri odstotke vrednosti in teden končal pri 649 indeksnih točkah. V zadnjem mesecu dni je SBI TOP pridobil okrog 12 odstotkov vrednosti in je trenutno najvišje po februarju letos. Delnica novomeške Krke, ki ima v lasti že 6,74 odstotka lastnih delnic, je bila včeraj po skoraj dveh mesecih vnovič vredna več kot 50 evrov. Po pričakovanjih so bile v ospredju spet delnice Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije in Petrola, katerim se je tokrat pridružila še delnica Mercatorja. V hrvaškem Agrokorju so namreč nedavno objavili, da bodo do 15. maja podali zavezujočo ponudbo za večinski delež v Mercatorju - špekulira se, da bi lahko ponudba po lanskih 221 evrih tokrat segla do 150 evrov. Včeraj se je vrednost Mercatorjeve delnice na Ljubljanski borzi okrepila za poldrugi odstotek na 115 evrov.

Na visokih, vse bolj potencialno prevzemnih, nivojih se zadržujejo tudi delnice Telekoma Slovenije (97 evrov), Zavarovalnice Triglav (21 evrov), Petrola (235 evrov), ki so tudi družbe v pomembni državni lasti in najvišje na seznamu morebitnih prodaj, istočasno pa te družbe svojim delničarjem izplačujejo visoke, štiri- in večodstotne dividende. Vse več je borznih družb, ki želijo svoje delničarje razveseliti z izplačilom relativno visokih dividend glede na aktualne precej nizke tečaje večine slovenskih borznih podjetij, s tem pa tudi spodbuditi investitorje k nakupom teh delnic in k samim dvigom tečajev. Med izplačevalce dividend se vrača celjski Cetis (dva evra predlagane dividende), slovenskobistriška Gea bi tudi letos izplačala 0,25 evra dividende, ljubljanski Salus, ki bi pri tečaju 195 evrov izplačal 30 evrov bruto dividende, pa je nasploh že vrsto let slovenski dividendni rekorder. Nekoliko znižali bi letos izplačilo dividende v Žitu, kjer delničarjem v izplačilo predlagajo en evro bruto dividende oziroma 352.746 evrov ali 47 odstotkov lani doseženega dobička. Pričakovati je tudi kakšne nasprotne predloge glede delitev višjih dividend, prav tako je društvo VZMD predlagalo 6,5 evra bruto dividende v celjski Cinkarni, kjer dividend sploh niso nameravali izplačati.

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: U. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2013 Stran: 4

Društvo malih delničarjev Pivovarne Laško opozarja na težave, ki nastajajo zaradi pasivnosti slovenske vlade pri reševanju položaja, v katerem se je zaradi visoke zadolženosti v zadnjih letih znašla Skupina Laško.

Kot pravijo mali delničarji, je visoka zadolženost skupine znana širši javnosti. »Znano je tudi to, da je v preteklosti odprodajo ključnega premoženja, kot so delnice Mercatorja, s katero bi družbe lahko znižale dolg do bank upnic na obvladljivo raven, preprečevala prav politika. Hkrati banke upnice, ki so obenem tudi lastnice, med katerimi so najpomembnejše prav banke v javni lasti, z nenehnimi kratkoročnimi reprogrami posojil aktivno izčrpavajo družbe, ki sicer še vedno uspevajo ustvariti visoke dobičke iz tekočega poslovanja,« opozarjajo v "društvu.

Po njihovih podatkih je Skupina Laško bankam upnicam od leta 2010 plačala samo za stroške kratkoročnih reprogramov posojil 2,2 milijona evrov. V istem obdobju jim je odplačala za 80 milijonov evrov glavnic in še 60 milijonov obresti. V državni proračun je v tem času nakazala več kot 330 milijonov evrov različnih dajatev. Ob tem je redno poravnavala tudi obveznosti do dobaviteljev in zaposlenih. Vse to iz tekočega poslovanja, prostega denarnega toka ter dobičkov. Delničarji dividend kljub tekočim dobičkom niso dobili že dolga leta.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 04. 2013

Načrt prestrukturiranja Nove KBM, ki ga evropska komisija že mesec dni preučuje, po neuradnih informacijah predvideva prodajo vrste naložb druge največje slovenske banke, ki naj bi še letos potrebovala med 280 in 400 milijoni evrov svežega kapitala.

Kapitalski primanjkljaj druge največje slovenske banke pod vodstvom Aleša Hauca je očitno še dosti večji, kot je sprva kazalo. Čeprav se je v zadnjih tednih namigovalo, da bo morala Nova KBM letos izvesti le okoli 100-milijonsko dokapitalizacijo, naj bi po neuradnih informacijah banka potrebovala med kar 280 in 400 milijoni evrov dodatnega kapitala.

Z izjemo tega, da bo dokapitalizacija predvidoma izvedena že do konca letošnjega junija, v banki preostalih podrobnosti za zdaj ne želijo razkriti. »Postopki, povezani z dokapitalizacijo in pripravami na skupščino, tečejo po zastavljenem načrtu,« so bili kratki v NKBM, kjer na naša vprašanja niso želeli odgovoriti. Po neuradnih informacijah naj bi Hauc po več mesecih odlašanj za svetovalca pri dokapitalizaciji naposled izbral družbo Unicredit CAIB, ki jo vodi Sergej Požar in je z mariborsko banko že lani sodelovala pri predčasnem odkupu njenih podrejenih obveznic.

Koliko dodatnega kapitala bo NKBM potrebovala, bo v veliki meri odvisno od evropske komisije. Ker je država konec lanskega leta NKBM prek tako imenovanih obveznic Co Co dokapitalizirala s sto milijoni evrov (obveznice so bile pred mesecem dni pretvorjene v kapital banke), bo morala namreč zdaj načrt prestrukturiranja NKBM potrditi tudi evropska komisija. »Komisija bo preučila vse podatke in lahko zahteva dodatne obrazložitve, dopolnitve ali spremembe. Komisija bo program potrdila šele takrat, ko bo po njeni presoji zagotavljal dolgoročno sposobnost preživetja NKBM,« so nam povedali na finančnem ministrstvu.

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 03. 2013 Stran: 7

Pivovarna Laško

Pivovarna Laško se spet dogovarja o reprogramu 370 milijonov evrov posojil. Skoraj štiri leta po tem, ko je njeno vodenje prevzel Dušan Zorko, so na njenem dnevnem redu bolj ali manj iste teme, družba pa bo očitno kmalu potrebovala tudi poslovno sanacijo.

Skoraj štiri leta po tem, ko je Dušan Zorko prevzel vodenje Pivovarne Laško, se zdi, da se domača skupina pijač vrti v krogu. Že kratkoročni obstoj Pivovarne Laško je danes bolj ali manj odvisen le od (ne)milosti bank. Četudi se bo uprava z bankami upnicami v prihodnjih dneh vendarle dogovorila o reprogramu večine okoli 370 milijonov evrov kratkoročnih posojil, ki zapadejo konec marca, pa so dolgoročne perspektive skupine bolj ali manj temne.

Kdaj ne le finančna, ampak tudi poslovna sanacija?

Na njenem dnevnem redu so domala že več let enake teme: poleg reprograma in odprodaje premoženja z deležem v Mercatorju na čelu še pogodbeni koncem ali druge oblike notranje reorganizacije skupine, ki naj bi ji prinesle več sinergij.